Izzivi modernih babic in dedkov: kako ohranjati povezanost z vnuki

Stari starši v naših življenjih pogosto zavzemajo posebno mesto. So tihi spremljevalci našega odraščanja, ki s svojo modrostjo, potrpežljivostjo in neizmerno ljubeznijo tkejo vezi, ki presegajo besede. Za vnuke so več kot le družinski člani, so steber topline in domačnosti. Za številne je prav čas, preživet z dedkom ali babico, eden najlepših spominov iz otroštva.

V hitrem tempu življenja pa se trenutki, ki jih danes stari starši preživijo z vnuki, vse bolj izmikajo koledarskim usklajevanjem. Čeprav se ljubezen med generacijami ni spremenila, se marsikje tiho spreminja odnos, ki je nekoč rasel iz skupnega časa.

Dejstvo namreč je, da se stari starši zdaj precej razlikujejo od starih staršev pred 20 ali 30 leti. Generacija, ki danes vstopa v to vlogo, je pogosto še zaposlena, živi bolj aktivno življenje in je zaradi boljšega finančnega položaja vključena v druge dejavnosti. Tudi njihovi vnuki odraščajo drugače. Ob vrtcu, šoli, izvenšolskih dejavnostih, treningih, prijateljih ... so njihovi urniki natrpani. Časa, ki bi ga lahko preživljali skupaj, pa je vse manj.

"Nekoč je bilo drugače"

Špela Lipold iz Ljubljane je zaposlena babica dveh vnukov, starih 5 in 9 let. Ker ne živijo v istem gospodinjstvu, ju v povprečju videva na 14 dni, ko se srečajo ob kosilu. Včasih so njihova snidenja med tedni pogostejša, saj ju občasno pride iskat v vrtec ali šolo.

A ta srečanja so kratka in omejena na čas do njunega prihoda domov, je dejala za N1. Stike med obiski v živo Lipold ohranja po telefonu. "Vendar to ni tisto pravo druženje, kot je bilo včasih. Tega ni več. Zdaj se moramo prav potruditi, da bi se videli," je dejala.

"Nekoč je bilo drugače, saj so bili delovniki različni, tudi otroci so imeli manj dejavnosti. Včasih sem z možem in otroki vsak teden hodila k babici na obisk, družili smo se, hodili na kosila. Zdaj je čista razlika," je poudarila. Če želi preživljati čas z vnukoma, se morajo najprej časovno uskladiti, saj so tako ona kot vnuka precej zasedeni.

Več časa za druženje je na voljo med počitnicami. "Imam to srečo, da mi je omogočeno počitniško varstvo, zato sta takrat lahko več pri meni. Da bi šli na počitnice za več dni, si žal ne moremo privoščiti, saj ne dopustujemo v enakih terminih," je dodala.

"Stare starše vključite v življenja svojih otrok"

Lipold pa ni edina babica, ki živi novo realnost. Družinski trenutki, ki so bili nekoč del vsakdana in odraščanja, postajajo vse redkejši. To pa vpliva na naravo in dinamiko odnosa med starimi starši in vnuki. "Zaradi številnih obveznosti te generacije pogosto živijo druga mimo druge," je za N1 pojasnila Anja Skale, vodja zavoda Aktivna starost.

Zaradi odsotnosti pogostejšega stika otroci po mnenju Skale vse manj razvijajo empatije do starejših, saj jih preprosto ne poznajo dovolj dobro ali razumejo. In če so v preteklih desetletjih dedki in babice pomembno sodelovali pri vzgoji vnukov, saj so bili v njihovem varstvu, se danes od vzgoje vse bolj umikajo. Deloma zaradi družbenih sprememb, deloma zaradi spremenjenih pogledov in pričakovanj, deloma pa zato, ker se ne želijo vmešavati. Ti dejavniki lahko povzročijo trenja in poglobijo vrzeli.

Obenem pa so starši tisti, ki s svojim odnosom do starih staršev postavijo ton družinske dinamike. Mlajši starši velikokrat niso odprti za mnenja starih staršev, kar po besedah Skale vpliva na otroke. "Otroci so odsev staršev. Če ti spoštujejo stare starše, bodo tudi njihovi otroci verjetno ohranili bolj pristen in spoštljiv odnos do starejših," je dodala.

Skale je poudarila, da je treba medgeneracijske vezi danes graditi drugače – prek različnih projektov, v sodelovanju z vrtci in šolami ter organizacijo medgeneracijskih dogodkov, zato da otroci ne izgubijo stika s starejšimi.

Babica: Želim si, da smo več skupaj

Kaj pa lahko storijo starši? Po besedah Skale je ključ v spremembi odnosa, da starejši niso breme, prav tako je potrebna bolj odprta komunikacija. "Pomembno je, da stare starše vključujemo v pogovore, jih sprašujemo za mnenje in jih povabimo k dogodkom v življenju otrok. Torej na šolske nastope oziroma predstave ali tekme ... Naši otroci bodo to opazili," je sklenila.

Povezanost starih staršev in vnukov ni več samoumevna, temveč terja delo in čas. Najlepše vezi ne nastanejo v velikih trenutkih ali dogodkih, temveč v drobnih vsakdanjih radostih – v objemu, skupnem obroku, igranju, sprehodih, pripovedovanju zgodb. In prav starši so most med tema dvema svetovoma. Če omogočijo, da se srečata, podarijo svojim staršem in otrokom nekaj neprecenljivega.

Na vprašanje, kaj si babica Špela Lipold najbolj želi, je čustveno odgovorila. "Da smo več skupaj. Svoje vnučke imamo zelo radi."