Državni zbor bo danes sprejel več pomembnejših kadrovskih odločitev. Med njimi je predlog predsednika republike Boruta Pahorja, da DZ za novega ustavnega sodnika izvoli zaslužnega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Janeza Kranjca.

Predsednik republike Borut Pahor je konec junija v državni zbor poslal predlog, v katerem je za ustavnega sodnika predlagal izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužnega profesorja na ljubljanski in mariborski pravni fakulteti Janeza Kranjca. Ta se na razpis ni prijavil, temveč ga je h kandidaturi pozval predsednik Pahor.

Se bo ustavno sodišče okrepilo s strokovnjakom za rimsko pravo?

Slovenija

01. Jul 2021 0

Slovenija

01. Jul 2021 0

Ali bo po nekaj neuspelih poskusih imenovanja novega ustavnega sodnika Kranjc dobil zadostno podporo poslancev, še ni popolnoma jasno. Kandidat namreč za izvolitev potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov, pri čemer je pomemben dejavnik to, da gre za tajno glasovanje. Na seji mandatno-volilne komisije so za Kranjca glasovali poslanci iz vrst SDS, NSi, SMC, Desus in SNS ter poslanec narodnosti Ferenc Horváth. Proti so bili v opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Odločanje na seji državnega zbora se sicer večkrat izteče drugače, kot se opredeli mandatno-volilna komisija. Spomnimo: ta je podprla tudi Andraža Terška in Anžeta Erbežnika, ki ju je Pahor na mesto ustavnega sodnika predlagal lani, na seji državnega zbora pa jima za izvolitev potrebnih 46 poslanskih glasov ni uspelo zbrati.

V opoziciji se strinjajo, da je Kranjc velik poznavalec rimskega prava, očitajo pa mu, da je svetovnonazorsko usmerjen “krepko na desno”, da ima izrazito konservativen pogled na osrednja družbena vprašanja in da ima antične nazore o družbenem napredku.

Na današnji seji bodo poslanci glasovali o več kadrovskih zadevah. Več možnosti za izvolitev kot Kranjc naj bi imeli Damjan Kukovec, ki kandidira za sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu, in kandidatka za viceguvernerko Banke Slovenije Irena Vodopivec Jean. Tudi o teh predlogih bo DZ odločal na tajnem glasovanju, za izvolitev pa potrebujeta vsaj 46 glasov. Medtem zagovornik načela enakosti Miha Lobnik za ponovno imenovanje na to mesto potrebuje navadno večino poslanskih glasov, glasovanje je javno.

Kranjc: Bodo volili tudi hlevi na veterinarski fakulteti?

Opozicija Kranjcu očita tudi omalovažujoč odnos do študentov in zlasti študentk ter do nepedagoških delavcev. Pri tem spominja na sejo senata Univerze v Ljubljani aprila 2014, na kateri je bil Kranjc navzoč kot profesor ljubljanske pravne fakultete. Na seji so se člani senata opredeljevali do položaja nepedagoških delavcev. Po predlogu, ki je bil na mizi, bi tudi nepedagoški delavci sodelovali pri volitvah dekana oziroma rektorja. Pobudo za spremembo statuta ljubljanske univerze sta dali Pedagoška fakulteta in Fakulteta za socialno delo, takratni rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik pa ji je bil naklonjen.

Tega pa ni mogoče trditi za profesorja s Fakultete za družbene vede Bojka Bučarja – v tistem času dekana FDV. Ocenil je, da je tovrstni tripartirni sistem že pokazal svoje slabosti v času samoupravljanja. Ob tem je dodal, da bi sprejetje predloga o sodelovanju nepedagoških delavcev sam lahko v šali pospremil z besedami, da so “rektorja volile tudi čistilke”. Bučarjevo mnenje je v celoti podprl Kranjc. Vprašal se je, “ali bodo na veterinarski fakulteti, ki ima hleve, tudi ti volili”.

Kranjc je diplomiral in tudi doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti. Strokovno se je izpopolnjeval na univerzah na Dunaju, v Rimu, Cambridgeu in Kölnu.

Na ljubljanski in mariborski pravni fakulteti predava pravo in pravno zgodovino, v Ljubljani pa tudi nemško pravno terminologijo. Na fakulteti in univerzi je opravljal različne funkcije. Dva mandata je bil prodekan in tri mandate dekan ljubljanske pravne fakultete. Trenutno je na Univerzi v Ljubljani predsednik komisije za etična vprašanja. Deloval je tudi kot predsednik sodnega sveta.

Bibliografija 72-letnega kandidata za ustavnega sodnika obsega več kot šeststo enot. Najpomembnejše delo je monografija o rimskem pravu, ki je doslej izšla že v treh izdajah. Zanjo je prejel tudi Zoisovo nagrado. Od leta 2019 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Kranjca povezujejo tudi s slovenskimi prostozidarji. Tako je bil eden od govorcev na njihovem javnem simpoziju ob 20-letnici ustanovitve in 100-letnici ustanovitve Velike lože Slovencev, Srbov in Hrvatov, na katerem so spregovorili o evropski identiteti.