Menu Item
Uvodni dan redne oktobrske seje državnega zbora je premier Janez Janša skupaj z ministri odgovarjal na poslanska vprašanja. Predsednik vlade je opozoril, da ima Slovenija najhitrejšo rast okužb v Evropi in da se lahko zgodi, da bo vlada prisiljena uvajati ukrepe, s katerimi bi ponovno zapirali javno življenje in gospodarstvo.
Premier Janez Janša je na današnji seji skupaj z ministri stopil pred poslance. Poslanec Levice Luka Mesec je na predsednika vlade naslovil vprašanje, kako namerava pripomoči, da se Slovenija ne bo znašla v “začaranem krogu nasilja”, kakršnega smo videli na protestih pred dvema oziroma tremi tedni, ko je policija zoper udeležence uporabila vodni top in solzivec. Janši je očital neodgovorno vedenje.
Nam grozi vnovično zapiranje države?
Janša je odgovoril, da se ne dogaja “spirala nasilja”, temveč spirala dviga okužb. “Od tistega slavnega protesta, ki se je odvil 5. oktobra, Slovenija beleži najhitrejšo rast okužb v Evropi in ponoven pritisk na bolniške postelje in intenzivne oddelke,” je dejal Janša. Dodal je, da lahko verjetno že v naslednjem tednu pričakujemo še ‘višje kroge te spirale’.
Zaradi neodgovornega vedenja, ki ga po besedah premierja ni povzročila vlada ali policija, bo vlada znova prisiljena uvajati ukrepe, ki ne bodo ukrepi PCT. “Ampak bodo ukrepi, ki bodo ponovno zapirali javno življenje in gospodarstvo, povzročali dodatno škodo, zavirali okrevanje po epidemiji in povzročali nove smrti,” je napovedal.
“Delež precepljenosti je premajhen, da bi pogoj PCT spremenili v priporočila, čeprav po reakcijah sodišč — ustavnega sodišča in nekaterih pooblaščencev, v javnosti nastaja vtis, da so odloki zgolj priporočila, in to še dodatno pospešuje spiralo okužb,” je v odzivu pojasnil predsednik vlade.
O dvigu cen energentov
Poslansko vprašanje je Janši zastavila tudi Bojana Muršič iz vrst SD. Zanimalo jo je, kako bo vlada preprečila izjemen porast cen energentov ter katere ukrepe bo sprejela za ublažitev posledic, po napovedih sodeč, “prihajajočega cunamija dviga cen tudi ostalih, življenjsko pomembnih dobrin”.
“Ves svet se ukvarja s posledicami cen energije, še posebej v Evropi imamo pred očmi situacijo, ki je nastopila v letih 2008 in 2009, deloma tudi že prej, a na tiste znake ni nihče resno reagiral, ko so cene energije letele v nebo in so se nato te podražitve prelile tudi na tiste izdelke, ki so odvisni od porabe energije v njihovi proizvodnji,” je v odgovoru na poslansko vprašanje pojasnil premier Janša.
Po njegovih besedah domača in evropska znanost za zdaj zagotavljata, da pred nami ni takšnega vala in da gre za sezonske učinke. “Ali temu verjamemo ali ne, je druga stvar, dejstvo pa je, da je to ena od reakcij na epidemijo, ko se je v Evropi in ZDA natisnilo veliko denarja, ustvarilo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, kar trg tako ali drugače izravna. In vedno v tem postopku izravnave ceno plačamo potrošniki,” je dejal.
Kot je poudaril, se s tem vprašanjem vlada intenzivno ukvarja in bo ukrepala. Prejšnji teden je po njegovih besedah že obravnavala morebitne ukrepe, ta teden jih bodo tudi na seji evropskega sveta, za naslednji teden pa je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec sklical sejo ministrov, pristojnih za energijo. Stanje po državah članicah je, kot je izpostavil, različno. V Sloveniji se nobenemu distributerju velike pogodbe, ki se sklepajo za daljše časovno obdobje, še niso iztekle, je pojasnil. Podražitev elektrike, ki si jo je “privoščil” Petrol, je po Janševih besedah neupravičena.
Izpostavil je, da omenjeno podjetje predstavlja deset odstotkov ponudbe, potrošnikom, ki pri njem nabavljajo elektriko, pa svetoval, naj ponudnika zamenjajo. “To bo tudi lekcija za tiste, ki špekulirajo,” je poudaril. Glede nafte je spomnil, da je bil leta 2014 v Sloveniji liter bencina 1,5 evra, pa je bil trg reguliran. To pomeni, da je vlada določala marže, ki pa predstavljajo zgolj osem odstotkov cene bencina, je dejal. “Torej to lahko reguliraš, kolikor hočeš, pa bistvenega učinka ni, glede na to, da cene na črpalkah sledijo cenam surove nafte na trgu,” je dejal.
Ponovil je, da bo vlada sprejela vse potrebne ukrepe na ravni EU in tiste, ki bodo v Sloveniji potrebni. “Vključno s tem, da recimo del teh špekulacij zatremo s ponovnim reguliranjem marž,” je dejal. Drugi tak ukrep je po Janševih besedah energetski vavčer za gospodinjstva, ki so ogrožena. “To je ena od možnosti, ki jih navaja Evropska komisija, in tudi v to smer pripravljamo rešitve. So tudi nekateri drugi, za katere vlada nima pristojnosti, verjetno bomo prišli z njimi v DZ in upamo na vašo podporo,” je sklenil.
Janša o pitni vodi
Janša je odgovoril tudi na vprašanje poslanke Alenke Bratušek (SAB), ki so jo med drugim zanimale rešitve na področju okolja na ravni EU. “Katere so tiste rešitve, ki jih je Slovenija kot predsedujoča Svetu EU že dala na mizo oziroma kaj vam bo do konca leta še uspelo narediti na področju okolja?” je vprašala.
Premier je med dosežki izpostavil doseženi dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom za spremembo aarhuške uredbe, “ki je eden od temeljnih aktov za odgovorno upravljanje okolja”. Usklajeno je stališče EU do konvencije ZN o vodah, intenzivno potekajo priprave na podnebno konferenco COP26 v Glasgowu, kar bo poseben izziv ravno zaradi prej omenjenega dvigovanja cen energije. Slovenija se trudi tudi za uskladitev uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, je naštel.
Med domačimi temami je Janša med drugim odgovoril na vprašanje o pitni vodi. V pripravi je predlog zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, ki ureja oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Zakon bo na poslanskih klopeh pravočasno, da bo lahko sprejet do konca mandata, je napovedal. Pripravlja se dopolnitev uredbe o oskrbi s pitno vodo in uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Vlada je v javno obravnavo tudi že poslala operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja noveliran načrt upravljanja voda za naslednje petletno obdobje in program ukrepov upravljanja voda, naslednji mesec bo ta posredovan v javno obravnavo. Obenem je okoljsko ministrstvo “izrazito pospešilo investicije s področja vodooskrbe, ki bodo dejansko omogočile izvajanje ustavne pravice občanov v številnih regijah”, je poudaril Janša.
Bratušek je zanimalo še, ali vlada podpira zakon o prepovedi dajanja plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg, ki so ga vložili v SAB. Janša je spomnil, da je to problematiko vlada že uredila z uredbo, a ne nasprotuje temu, da se področje uredi z zakonom. “Zdaj, ko je predlog dopolnjen, ima tudi našo podporo,” je zagotovil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje