Menu ItemPremier Janez Janša in predsednik republike Borut Pahor sta se v uvodni razpravi konference o prihodnosti Evrope zavzela, da bi bila ta razprava čim bolj vključujoča. Drugi udeleženci so poudarili predvsem pomen pluralizma v Uniji.
Kot je v današnji razpravi z naslovom Prihodnost Evrope – pogovor o strateških izzivih ob pričetku vseevropske razprave povedal premier Janez Janša, so se skupaj z današnjimi gosti marca odločili, da bo Slovenija kot predsedujoča Svetu EU v drugi polovici leta skušala tudi vsebinsko dodajati vrednost konferenci o prihodnosti Evrope.
Po njegovih besedah bo na razpravo pomembno vplivala strateška agenda EU, torej zeleni in digitalni prehod, ki bosta spremenila naš način življenja. Med prevladujočimi temami bo še odpornost Evrope za boljši spopad z epidemijo v bodoče in podobnimi kriznimi razmerami.
Razprava bo po premierjevih besedah tekla tudi o številnih temah, kjer ni tako velike enotnosti v EU. Med temi je omenil lastne vire EU in večinsko odločanje pri zunanjepolitičnih temah. Po njegovem mnenju pa je pomembna tema tudi demografska slika, ki je strateški problem.
Kot je še povedal Janša, so se v okviru trenutnega tria predsedujočih držav in tudi prihodnjega dogovorili, da se razprava odpre, da sodelujejo ljudje z različnimi pogledi.
Zato se je vlada odločila, da bo tudi celoten letošnji blejski strateški forum (BSF) namenjen razpravi o prihodnosti Evrope. Zanimanje je veliko, je povedal premier, pričakuje tudi številne najvišje predstavnike drugih članic.
Pahor si želi nekoč izvoliti predsednika ali predsednico EU
Za vključujočo razpravo se je zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor. “Samo vključujoča razprava – tako na ravni državljanov kot na ravni politike – je smiselna in koristna,” je poudaril.
Ta razprava ima zavoljo slovenskega predsedovanja poseben pomen, je dejal. Izpostavil je, da je v interesu Slovenije močna in povezana Evropska unija. Tudi sam se zavzema za bolj povezano Evropo, kot je zdaj, navznoter, in bolj močno igralko navzven. “Še v času mojega življenja imam željo, da bi lahko izvolil predsednika ali predsednico Evropske unije,” je ponazoril svojo vizijo Evrope.
Poudaril je sicer, da lahko zaradi okoliščin v zvezi s pandemijo covida-19, pa tudi političnih in varnostnih, od same konference pričakuje manj, kot bi si sam želel, in tudi manj, kot si zaslužijo državljani in Evropa.
Zagon konferenci želi dati tudi s srečanjem s predsednikoma Nemčije Frank-Walterjem Steinmeierjem in Portugalske Marcelom Rebelom de Souso 30. maja. Nato namerava 4. junija obiskati institucije EU v Bruslju.
Sodelujoči si želijo zmanjšanje razdalje med institucijami in ljudmi
Pomen tega, da bo konferenca potekala od spodaj navzgor, je izpostavil tudi pravnik Matej Avbelj. Povedal je, da se bomo odločali o treh scenarijih, eden je nadaljevanje reformne poti, drugi ohranjanje statusa quo, tretji pa dezintegracija. Sam se zavzema za prvi scenarij, ki po njegovih besedah temelji na pluralnosti, ustavni demokraciji in nedržavni federaciji.
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je glede tega povedal, da bi Evropska unija potrebovala svojo ustavo, če bi želela postajati vse tesneje povezana. Ob tem je spomnil na ljubljansko pobudo, ki je po njegovih besedah slovenski predlog glede evropske ustave. Pri njej je sodeloval tudi sam.
V Sloveniji se je začela konferenca o prihodnosti Evrope, v okviru katere bodo lahko Evropejci izmenjali poglede in iskali odgovore glede smeri prihodnjega razvoja celine ter vloge in umestitve Evropske unije v spremenjenih geopolitičnih razmerjih. Pomembno vlogo bo pri njenem vodenju kot predsedujoča Svetu EU odigrala tudi Slovenija.
Pravnik Jurij Toplak pa se je medtem zavzel za pluralnost in svobodo v političnih in tudi siceršnjih razpravah v Evropi. Dejal je, da si želi večjo transparentnost evropskih institucij, manj ovir pri zaposlovanju v drugih članicah unije ter zmanjšanje razdalje med institucijami in ljudmi.
K slednjemu je pozvala tudi nekdanja evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, pri čemer morajo veliko narediti tudi same institucije. Poenostavitev administracije mora biti kratko- in dolgoročni cilj, je poudarila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!