Menu Item
Premier Janez Janša se je danes na videokonferenčnem srečanju s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem pogovarjal o prioritetah slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Premier Janez Janša je po današnjem virtualnem srečanju z vodstvom Evropskega parlamenta med ključnimi temami slovenskega predsedovanja Svetu EU izpostavil odpornost in okrevanje EU po pandemiji covida-19. Pri tem bo Slovenija tesno sodelovala z Evropskim parlamentom, je povedal.
Odpornost in okrevanje EU je bila ena ključnih tem pogovorov predstavnikov slovenske vlade s konferenco predsednikov Evropskega parlamenta. “Veseli smo, da vidimo sonce na koncu tega oblačnega epidemičnega leta, ki je za nami, in da je pred nami čas okrevanja,” je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Janša.
Mora pa biti to tudi čas doseganja večje odpornosti EU za primer podobnih ponovnih kriz. Slovenija je trdno odločena, da bo to prednostno nalogo obravnavala v času predsedovanja, da bi dosegli strateško avtonomijo EU na vseh kritičnih področjih, na katerih se je v zadnjem letu in pol izkazalo, da ima unija pomanjkljivosti, je povedal.
Ob tem je kot pomembno izpostavil tudi vprašanje kibernetske varnosti. Slovenija v okviru tria predsedujočih držav skupaj s Portugalsko in Nemčijo dela tudi na kibernetski odpornosti EU. Cilj je doseči, da Evropa postavi lastni požarni zid in zgradi lastne obrambne zmogljivosti pred kibernetskimi napadi, je pojasnil Janša.
V času slovenskega predsedovanja bo potekala tudi konferenca o prihodnosti Evrope, ki je po besedah Janše pomembna, ker prihaja v post-epidemični čas, v čas okrevanja in prizadevanj za večjo odpornost, pa tudi v čas po brexitu. Ta razprava mora biti odprta in mora omogočiti sodelovanje vsem. Slovenija se bo trudila, da v drugi polovici leta predvsem odpre prostor razprave za vse, je dejal Janša.
O evropskem načinu življenja
Na srečanju so govorili tudi o evropskem načinu življenja in spoštovanju vladavine prava. Vladavina prava predpostavlja enaka merila za vse, tudi enako obravnavo vseh držav članic EU v okviru določil lizbonske pogodbe. V tem okviru je možno doseči določen napredek, tako v posamičnih članicah kot tudi celotni EU, in to je tudi cilj Slovenije, je zatrdil premier.
Ob tem je dejal, da Slovenija predlaga ustanovitev evropskega inštituta za ustavno pravo. Evropska unija ob dilemah pretežno prosi za mnenje Beneško komisijo, ki je institucija Sveta Evrope. Potrebujemo lastno podobno institucijo in eden naših predlogov gre v smer ustanovitve evropskega inštituta za ustavno pravo, je dejal.
Slovenija si pri uresničevanju zadanih nalog v okviru svojega predsedovanja želi tesnega sodelovanja z Evropskim parlamentom. Janša pričakuje, da bo to sodelovanje vsaj tako dobro kot v času prvega predsedovanja leta 2008.
Odprta številna vprašanja, Janša nekaterih ni slišal
Vloga Evropskega parlamenta je po lizbonski pogodbi še pomembnejša in s tem tudi naša zavezanost temu, da to sodelovanje postavimo v središče postopkov v drugi polovici leta. Kakršenkoli napredek pri odprtih vprašanjih v drugi polovici leta je možno doseči samo ob tesnem sodelovanju, je dejal Janša, ki je današnje pogovore označil za zelo konstruktivne.
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je po srečanju povedal, da je bila današnja razprava obsežna in da so s slovenskimi sogovorniki odprli veliko število vprašanj, ki se jih bodo morali lotiti tudi v času slovenskega predsedovanja, ko bo treba zastaviti novo perspektivo za EU po pandemiji covida-19.
Slovenski premier je bil na virtualni novinarski konferenci deležen več vprašanj novinarjev, med drugim v zvezi s slovenskim postopkom imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, širitvijo EU, vladavino prava in položajem medijev v Sloveniji, konkretno glede financiranja Slovenske tiskovne agencije.
Na slednje vprašanje sicer Janša ni odgovoril, saj, kot je dejal, na njegovi strani ni bilo ne zvoka ne slike in vprašanja ni slišal.
Sassoli je povedal, da so razpravljali tudi o financiranju tiskovne agencije in da so predsedniki političnih skupin Evropskega parlamenta v zvezi s tem postavljali vprašanja. Slovenski premier je podal svoje obrazložitve glede načina financiranja, je še pojasnil Sassoli in dodal, da je za Evropski parlament vprašanje svobode medijev pomembno vprašanje.
Širitev EU moramo spraviti z mrtve točke
Na vprašanje glede širitve EU in schengenskega območja je Janša dejal, da Slovenija podpira tako vstop Hrvaške kot tudi Bolgarije in Romunije v schengen. To so koraki, ki po njegovem mnenju krepijo varnost v Evropi.
Širitev EU bi morala biti strateški odgovor na številne izzive, med katerimi je Janša omenil vpliv tujih dejavnikov na Zahodnem Balkanu in vprašanje meja.
“Če mene vprašate, kako rešiti problematiko različnih pogledov na nekatera ključna vprašanja, tudi na meje v tej regiji, je odgovor na to evropska perspektiva.” Morda tudi na način, da nekaj držav istočasno skupaj vstopi v EU, je dejal.
Premier je ob tem napovedal, da bo v Sloveniji 6. oktobra potekal neformalni vrh držav EU in voditeljev Zahodnega Balkana, na katerem bodo skušali to vprašanje spraviti z mrtve točke.
Novinarska konferenca je potekala sočasno iz Bruslja, kjer je bil predsednik parlamenta Sassoli, in Brda pri Kranju, od koder je sodeloval Janša.
Na današnjem virtualnem srečanju s predsednikom in vodji političnih skupin Evropskega parlamenta so ob premierju sodelovali tudi zunanji minister Anže Logar, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, notranji minister Aleš Hojs, minister za kulturo Vasko Simoniti in minister za zdravje Janez Poklukar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!