Janša in Vrtovec ostro o ukinjanju volišč na podeželju: "Ne bomo kupovali izgovorov"

Predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Jernej Vrtovec sta v skupnem nastopu poudarila, da je ukinjanje volišč v številnih podeželskih okrajih postalo resna ovira za enakopravno uveljavljanje volilne pravice. Po Janševih besedah se je število volišč od plebiscita o samostojnosti Slovenije leta 1990, ko jih je bilo približno 4.130, kljub današnjemu večjemu številu volilnih upravičencev zmanjšalo na manj kot 3.000.

Po Janševih besedah to pomeni, da "volilna pravica ni enako dostopna tistemu, ki ima v Ljubljani volišče 100 ali 200 metrov stran od doma, kot tistemu, ki mora v podeželskih okrajih do volišča potovati pet, deset ali celo več kilometrov".

Janša: Ukinjanje volišč na podeželju je predvsem koristilo tranzicijski levici

Opozoril je, da je bilo v Ljubljani ukinjenih manj volišč, medtem ko so bila ukinjanja volišč v podeželskih okoljih obsežna in sistematična. "Če pa kdo smatra, da je volišč preveč glede na povprečje v Evropi, naj jih ukine v Ljubljani," je poudaril Janša.

Prvak SDS je še navedel, da je bilo do leta 2011 ukinjenih skoraj 800 volišč, kasneje pa še več kot 400. Izpostavil je težave pri pridobivanju celostnih podatkov o številu volišč po državi pri Državni volilni komisiji, saj ta ni posredovala vseh evidenc za pretekla desetletja.

DVK naj bi pojasnila, da so podatki o starejših volitvah v pristojnosti okrajnih volilnih komisij in razpršeni po arhivih, zato jih sama ni mogla posredovati. Natančne in celovite evidence so tako po Janševih navedbah na voljo šele od leta 2011, kar otežuje pregled nad obsegom ukinjanja volišč v prejšnjih obdobjih.

Izpostavil je tudi, da je ukinjanje volišč v podeželskih okrajih koristilo predvsem "rezultatom tranzicijske levice".

"Ena od smernic, ki smo jo opazili, je bila, da se ukinjajo volišča, ki so težko dostopna invalidom. Vsak, ki je kdaj glasoval na podeželju, ve, da se je glasovanje za osebe z gibalno oviranostjo vedno izvedlo tako, da je komisija prišla k njim," je dodal Janša.

V nadaljevanju je opozoril tudi na izjavo informacijske pooblaščenke glede domnevne ogroženosti tajnosti glasovanja v manjših okoljih, pri čemer je, tako Janša, spregledala obstoječa pravila o preštevanju glasovnic na okrajni ravni.

"Tudi ta poskus kaže, da se želi trend ukinjanja nadaljevati," je poudaril. Ocenil je, da tak razvoj resno ogroža poštenost volitev: "Dokler enakost volilne pravice glede dostopa do volišč ne bo zagotovljena, težko govorimo o fer in poštenih volitvah."

"Gre za erozijo demokracije"

Po besedah prvaka NSi Jerneja Vrtovca ukinjanje volišč kaže na poslabšanje demokratičnih standardov. "V Novi Sloveniji že dlje časa opozarjamo na demokratični deficit oziroma na erozijo demokracije v našem prostoru. "Problem je, da je to dejanje velikokrat spregledano, tudi s strani uradnih institucij. Ljudem z ukinjanjem ali združevanjem volišč dejansko onemogočamo udeležbo na volitvah," je dejal.

Poudaril je, da Slovenija ni le Ljubljana ali Maribor, temveč je Slovenija tudi podeželje, zaradi česar bi morala demokratična država stremeti k čim večjemu številu volišč in ne k njihovi ukinitvi.

"Mislim, da bi moral biti skupen interes vseh političnih strank ta, da imajo ljudje enakopravno možnost glasovati in voliti," je prepričan Vrtovec in pozval vse parlamentarne in zunajparlamentarne stranke, naj se pridružijo prizadevanjem za ohranitev in ponovno vzpostavitev volišč tam, kjer so bila ukinjena.

"V primeru združevanja in ukinjanja volišč se kaže sistematičen duh erozije demokracije. To je simptom časa, ko želi vlada preko nadzornih institucij pravne države vplivati na potek dogodkov pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami," meni prvak Nove Slovenije.

Ob tem je opozoril, da naj bi nekatere zakulisne informacije nakazovale, da naj bi se kmalu zgodili novi postopki, uperjeni proti aktualni opoziciji, v obliki preiskav, obtožb, in da "gre vse to v smeri preprečevanja zmage glasu slovenskega podeželja na prihajajočih državnozborskih volitvah", torej zmago opozicije nad aktualno vlado, ki "zelo slabo predstavlja Slovenijo".

Janez Janša je poudaril tudi, da je vsekakor mogoče zagotoviti pogoje za delovanje večjega števila volišč, če bi za to le obstajala volja.

"Ne drži, da ni prostorov, ne drži, da ni ljudi, ki bi delali na voliščih," je prepričan prvak največje opozicijske stranke, ki je dodal, da so v SDS pripravljeni pomagati pri iskanju kadrov in primernih prostorov za ukinjena volišča. Tako Janša kot tudi Vrtovec sta pozvala vse, ki odločajo v okrajnih volilnih komisijah in Državni volilni komisiji, naj zagotovijo enakost volilne pravice za vse volilce, saj po njihovih besedah brez tega ni mogoče govoriti o poštenih volitvah. "Ne bomo več kupovali izgovorov," je sklenil Janša.

Prvaka SDS in NSi po dolgem času na skupni novinarski konferenci

Po dolgem času sta se na novinarski konferenci pojavila predsednika SDS in NSi, sicer partneric v vseh treh vladah, ki jih je vodil Janez Janša. Odnosi med strankama so se ohladili po porazu na volitvah leta 2022 in kasnejših porazih na predsedniških volitvah in trojčku zakonodajnih referendumov konec leta 2022, ki so jih predlagali v SDS.

Nekdanji predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je tudi večkrat poudaril, da NSi v vlado, ki jo bo vodil Janez Janša, ne bo šla več, kar je kasneje potrdil tudi svet stranke s sklepom.

Jernej Vrtovec, ki je bil za predsednika NSi izvoljen letos jeseni, je retoriko do SDS umiril in ob tem večkrat izpostavil pomembnost sodelovanja strank na desni strani političnega pola.