Janša kritičen do izjav Levice o "izigravanju" Nata: To zelo škodi Sloveniji
Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je napovedi premierja Roberta Goloba, da bo Slovenija že pred letom 2030 dvignila obrambne izdatke na dva odstotka BDP, označil za zelo optimistične. Ob tem je bil kritičen do besed vodje poslancev Levice Mateja Tašnerja Vatovca, ki je poudaril, da je z naložbami za dvojno rabo, torej za vojaške in civilne namene, mogoče "izigrati" zahteve Nata. Tašner Vatovec je premierjeve navedbe o zvišanju obrambnih izdatkov označil za preuranjene in dodal, da ne verjame, da lahko pride do novega napada Rusije na katerokoli od evropskih držav.
Premier Robert Golob je ob prihodu na izredno zasedanje evropskih voditeljev v Bruslju napovedal, da bo Slovenija že pred letom 2030 dvignila obrambne izdatke na dva odstotka BDP. "To je blagorečeno zelo optimistična izjava. Po mojih informacijah bo na junijskem vrhu Nata na mizi od tri do 3,5-odstotno zvišanje sredstev za obrambo, časovnica za izpolnitev tega cilja pa bo bistveno hitrejša kot do leta 2030," je Golobove napovedi komentiral prvak opozicijske SDS Janez Janša.
Kot je poudaril, razlog za oboroževanje obstaja že danes, ne pa leta 2030. "Evropo je ujel trenutek resnice. Če bi države članice Nata pred več kot 20 leti, ko je bila prvič sprejeta usmeritev, da se za obrambo namenita dva odstotka BPD, to obvezo tudi izpolnile, danes verjetno ne bi bilo velike vojne na evropskih tleh. Ker pa se je to obvezo izigravalo, imamo danes vojno in zahtevo, da se Evropa čez noč začne oboroževati," je dejal Janša.
Slovenija bo po njegovi oceni med tistimi evropskimi državami, ki bodo pri višanju obrambnih izdatkov imele večje težave. "Dvonamenska uporaba je omejena. Ne morete imeti dvonamenskega tanka, protiletalske rakete, granat in topov. To so stvari, ki največje stanejo, in blef o tem, kako je mogoče imeti vse dvonamensko, se hitro razblini, ko imate na mizi realne številke," je poudaril predsednik SDS.
Janša bi denar za obrambo vzel pri zelenem prehodu in nevladnikih
Ob tem je Janša opozoril, da povečevanje obrambnih izdatkov ne sme vplivati na obstoječi način življenja zahodnega sveta: "Bolj kot denar in orožje je za obrambo neke države pomembna pripravljenost ljudi, da to državo branijo. Ker če ljudi ni, potem tudi denar in orožje ne pomagata. Sredstva za obrambo zato ne smejo iti na račun zdravstva, šolstva, konkurenčnosti evropskega gospodarstva, raziskav in razvoj ali da bi dvigovali davke, da bi dobili denar za nakup orožja."
Kot je poudaril, ima Evropa na tem področju druge rezerve: "Poleg racionalizacije dosedanjih sredstev za obrambo so tu na voljo milijarde, ki se danes namenjajo za nerazumne in neučinkovite ukrepe zelenega prehoda. Po hitrem postopku se je treba znebiti CO2-kuponov in različnih subvencij za obnovljive vire, ki nikoli ne bodo omogočali resne zamenjave energetskih virov. Potem so tu še sredstva, ki jih EU namenja za razvojno pomoč."
Vladi je predlagal, da naj najprej pregleda vse razpise, ki jih imajo ministrstva na mizi za raznorazne študije o proučevanju spolov, večje vključenosti in opolnomočenje nevladnih organizacij: "Če se samo ta sredstva, ki gredo za Metelkovo 6, preusmerijo v obrambni proračun, bomo dobili znaten denar za to, da se slovenska vojska bistveno okrepi. Velikanska rezerva je tudi v racionalnejši porabi tega, kar namenjamo za ožje funkcioniranje države."
Pri tem je Janša posebej izpostavil ministrstvo za solidarno prihodnost pod vodstvom Simona Maljevca iz kvote Levice. "Za to ministrstvo je bilo rečeno, da ne bo terjalo nobenih novih zaposlitev, pa jih je zdaj tam že sto, večina z najvišjimi plačami, pa še večina od doma dela," je dejal predsednik SDS.
Tašner Vatovec: Ne verjamem, da lahko pride do ruskega napada
Dvigu obrambnih izdatkov najostreje nasprotujejo v koalicijski Levici. Vodja njihovih poslancev Matej Tašner Vatovec je premierjeve napovedi o zvišanju sredstev za obrambo označil za preuranjene: "Evropa ob pomanjkanju tradicionalnega velikega zaveznika ZDA ne ve čisto točno, kaj narediti. Vsi evropski voditelji govorijo, da je Ruska federacija grožnja Evropi, kar se mi zdi absurdno. Ne verjamem, da lahko pride do ruskega napada na katerokoli od evropskih držav."
Kot je poudaril Tašner Vatovec, so se v zgodovini na račun oboroževalne tekme zmanjšale socialne, zdravstvene in druge pravice: "Smo pred dilemo maslo ali topovi. Stališče Levice je jasno – maslo ima prednost topovi. Ta trenutek bi se EU morala pogovarjati o tem, kakšna je njena strateška vizija, kako vzpostaviti svojo lastno zunanjo, deloma pa tudi obrambno politiko. Ne moremo več ostati v zvezi Nato, ki je agent ameriških interesov in kot tak ne bo nikoli garancija za evropsko varnost."
Evropske države bi morale iz Nata izstopiti, potem pa se začeti pogovarjati o tem, kako vzpostaviti zunanjo diplomatsko strukturo EU, je menil Tašner Vatovec. Pozive opozicije, da bi denar za obrambo vzeli nevladnikom, pa je označil za neumne. "Tudi če bi nevladne organizacije dobivale toliko denarja, kot trdi SDS, to še zdaleč ni dovolj, da se približamo dodatnim 400 milijonom, ki nas loči do dveh odstotkov BDP," je dejal vodja poslancev Levice.
Ob tem je dodal, da bo vsak evro, ki bo šel za oklepno vozilo ali raketo iz Izraela, zmanjkal nekje drugje v javni blagajni. Na vprašanje, ali bi v Levici lahko pristali na naložbe z dvojno uporabo, pa je odgovoril, da je to eden od načinov, na katerega bila lahko "izigrali" zahteve Nata. "Na to lahko pristanemo, vsakršnemu povečanju izdatkov na področju bojne ali agresivne vojaške tehnike pa bomo seveda nasprotovali," je pojasnil Tašner Vatovec.
Cigler Kralj: Levosredinske vlade tega cilja niso jemale resno
Janša je bil na drugi strani kritičen do izjav, da je mogoče z naložbami za dvojno, torej vojaško in civilno uporabo, izigrati zahteve Nata ali dogovore z vrha EU: "Vnaprejšnja napoved za izigravanje te odločitve je nekaj, kar Sloveniji v tem trenutku zelo škodi. Ta izjava danes odmeva tudi v Bruslju in to je nekaj, kar bi zahtevalo precej resno razpravo znotraj vladajočih. Slovenija bo imela zaradi teh izjav velike težave pri dokazovanju dvonamenskosti tudi v primeru, ko je ta utemeljena."
Tašner Vatovec je med drugim dejal, da v Levici nasprotujejo tudi napotitvi slovenskih vojakov v Ukrajino: "Nobena država v tem trenutku ne bi smela razmišljati, da pošlje vojake v Ukrajino, ker to pomeni samo nadaljevanje konflikta. Ukrajinci si ne zaslužijo tega, da jih Evropa z izjavami von der Leyen, Starmerja, Macrona in ostalih potiska v neko vojno, v kateri na žalost v tem trenutku ne morejo zmagati. Če imamo resno skrb in stojimo za Ukrajino, jo lahko rešita samo mir in diplomacija."
Da podpirajo dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BPD pred letom 2030, a da mora biti ta premišljen, pa je poudaril vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Po njegovem mnenju dileme "topovi ali maslo" ni, ker zna sposobna vlada najti in prihraniti denar tudi za povečanje obrambnih izdatkov. Ob tem je spomnil, da je bil dvig obrambnih proračunov v okviru zveze Nato dogovorjen že pred leti.
"Večinoma levosredinske vlade žal tega cilja niso jemale resno. Tudi sedanja vlada ga ni, največkrat zaradi blokade stranke Levica, ki je vedno ustavila ta razmišljanja in dogovore," je poudaril Cigler Kralj. Na vprašanje, kje bi našli dodatna sredstva za obrambo, pa je odgovoril, da je rezerv še kar nekaj, med drugim tudi pri "razraščeni" birokraciji, državni upravi in financiranju "radikalno levih nevladnih organizacij". V zvezi z morebitno napotitvijo slovenskih vojakov v Ukrajino v okviru mirovne misije Združenih narodov pa je Cigler Kralj dejal, da je to smiselno, če bi se slovenski politični prostor odločil, da lahko Slovenija na takšen način največ prispeva.
Bezjak Zrim: Priti bo moralo do širšega političnega dogovora
V koalicijski Svobodi in SD so bili pri komentarjih o povečanju obrambnih izdatkov zadržani. Poslanec Svobode Martin Premk je dejal samo, da bodo morali dvig sredstev za obrambo pohitriti. Na kakšen način se bo to zgodilo in odkod bi vzeli denar, pa ta trenutek še ni odločeno, je dodal Premk. Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim pa je dejal, da se je varnostna situacija z novo ameriško administracijo spremenila in da je zavedanje o tem prisotno tako v slovenski kot v evropski politiki.
"En odstotek BDP znaša približno 700 milijonov evrov, zato moramo biti previdni, kje bomo ta denar vzeli. Tukaj bo moralo priti do nekega širšega političnega dogovora tako znotraj koalicije kot tudi državnega zbora, ker imamo tudi druge programe, ki bi jih morali financirati," je poudaril Bezjak Zrim. Po navedbah obrambnega ministrstva so obrambni izdatki za leto 2025 ocenjeni na ravni 1,53 odstotka, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka BDP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje