Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju izrazil zaskrbljenost, da predčasno oddane glasovnice ne bodo ostale na varnem in nedotaknjene. Nekateri v tem vidijo napoved, da bo izid glasovanja v primeru njemu neljubega rezultata prepoznal kot nezakonitega. To sicer ne bi bilo prvič, da bi Janša problematiziral rezultate glasovanja volilcev.
V nedeljo bo v Sloveniji potekal referendum o noveli zakona o vodah. Organizatorji kampanje imajo le še danes čas za prepričevanje volilcev, saj bo ob polnoči nastopil volilni molk. So pa tokratno predreferendumsko obdobje zaznamovali nekateri zapleti.
Tisti, ki v nedeljo ne bodo mogli na volišče, so se lahko ta teden udeležili predčasnega glasovanja.
V torek, sredo in četrtek je svoj glas oddalo več kot 84 tisoč volilk in volilcev oziroma 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev. Gre za največjo udeležbo na predčasnem glasovanju na referendumih in volitvah, je sporočila Državna volilna komisija (DVK).
Na volitvah v državni zbor leta 2014 je v treh dneh skupaj predčasno glasovalo dobrih 66 tisoč volilk in volilcev oziroma 3,96 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Janša upa, da bodo predčasne glasovnice na varnem
Predčasno je svoj glas za novelo zakona o vodah oddal tudi predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je na družbenem omrežju Twitter objavil fotografijo glasovnice in jo opremil s pomenljivim zapisom: “Ravno glasoval ZA zdravo pitno vodo. Upam, da bodo na vseh #OVK zagotovili varnost in nedotakljivost predčasnih glasovnic do njihovega štetja v nedeljo.”
Ravno glasoval ZA zdravo pitno vodo. Upam da bodo na vseh #OVK zagotovili varnost in nedotakljivost predčasnih glasovnic do njihovega štetja v nedeljo. pic.twitter.com/CWcnh7l3FT
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 8, 2021
Kaj je predsednik vlade želel povedati s temi besedami in ali dvomi o “varnosti in nedotakljivosti” glasovnic, ki so bile predčasno oddane, smo povprašali v kabinetu predsednika vlade. Odgovorili so nam, da zapisa dodatno ne pojasnjujejo oziroma ne komentirajo.
Po ocenah dela politike in nasprotnikov novele zakona o vodah pa Janša v svojem tvitu že namiguje, da bi lahko izid referenduma, če ta ne bo skladen z njegovimi pričakovanji, prepoznal kot nezakonitega.
Rezultate glasovanja volilcev je Janša v preteklosti že problematiziral – na primer po državnozborskih volitvah leta 2004. Podvomil je v rezultat stranke DeSUS, ki ji je s 4,04 odstotka glasov za las uspelo priti v parlament. Janša je tedaj celo napovedoval zahtevo po ponovnem štetju glasov. Ko je DeSUS nekaj dni kasneje sprejel njegovo povabilo za vstop v desnosredinsko vlado, prvak SDS potrebe po preverjanju rezultata stranke upokojencev ni več občutil.
Janša pa ni podvomil v pravilnost štetja po volitvah leta 1992, ko je s 3,34 odstotka glasov parlamentarni prag, ki je bil tedaj dobrih 3,3 odstotka glasov, za malenkost presegla SDS (takrat se je sicer imenovala še Socialdemokratska stranka Slovenije). Vendar pa so nekateri politični akterji na levici kasneje priznali, da so pri štetju glasov zamižali na eno oko in da je vstop Pučnikovim socialnim demokratom v parlament tedaj omogočilo nekaj deset dodanih glasov v enem od mariborskih volilnih okrajev.
Potem ko je prvak SDS Janez Janša kot opozicijski poslanec v času Pahorjeve vlade na superreferendumu glasoval proti pokojninski reformi, zakonu o prepovedi dela na črno in zakonu o arhivih, je poudaril, da je glasoval proti trem slabim zakonom pa tudi proti slabi vladi. Tokrat o vlogi referenduma razmišlja drugače. Na Twitterju je zapisal, da se “o vladi ne odloča na tem referendumu, ampak na volitvah”.
Vučko: Navodila so jasna. OVK vedo, kaj morajo narediti
Direktor DVK Dušan Vučko je za N1 povedal, da so navodila o predčasnih volitvah, ki jih je DVK poslala okrajnim volilnim komisijam (OVK), jasna.
“Okrajne volilne komisije vedo, kaj morajo narediti. Če nekdo tega ne bo naredil, bo nosil odgovornost, če se bo kaj zgodilo,” je jasen Vučko, ki na kolegice in kolege v okrajnih volilnih komisijah računa, da bodo temu namenili posebno pozornost.
Dodal je, da morajo biti uporabljene skrinjice zapečatene in potem v varovanem prostoru. V Sloveniji imamo 88 okrajnih volilnih komisij, volišča na predčasnem glasovanju pa so večinoma na upravnih enotah, kjer je tudi sedež teh OVK, in to je zaklenjeno. Kakšno bo varovanje, mora presoditi okrajna volilna komisija, lahko pa je tudi fizično, je pojasnil direktor DVK.
Vučko je dejal, da se navodila, ki jih je okrajnim volilnim komisijam poslala Državna volilna komisija, bistveno ne razlikujejo od prejšnjih let. “Zakaj pa predsednik vlade temu namenja posebno skrb, morate vprašati njega,” je povedal.
Kot določajo navodila za predčasno glasovanje, okrajna volilna komisija za izvedbo predčasnega glasovanja potrebuje tri glasovalne skrinjice. Za vsak dan predčasnega glasovanja se uporabi druga glasovalna skrinjica.
V nadaljevanju piše, da vsak dan po zaprtju volišča za predčasno glasovanje volilni odbor glasovalno skrinjico, v kateri so uporabljene glasovnice, zapečati na vseh štirih robovih. Odprtina na skrinjici (za glasovnico) se zapečati s posebnimi nalepkami, ena nalepka se nalepi prek odprtine za glasovnice in z vsake strani še z dvema nalepkama. O pečatenju skrinjic se vodi zapisnik. V nedeljo se po 19. uri vse zapečatene skrinjice predajo volilnemu odboru, ki je vodil predčasno glasovanje, da začne ugotavljati izid predčasnega glasovanja.
Če je volišče za predčasno glasovanje v objektu zunaj sedeža OVK, mora OVK zagotoviti varno hrambo volilnega gradiva za vsak dan predčasnega glasovanja, še določajo navodila Državne volilne komisije.
Okrajna volilna komisija mora za vsak dan predčasnega glasovanja pred odprtjem volišča zagotoviti prazno volilno skrinjico, po zaprtju volišča pa prevzem skrinjice z uporabljenimi glasovnicami in volilnimi imeniki. O hrambi in primopredaji volilnega gradiva je OVK dolžna voditi zapisnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje