Menu Item
Brez Demosove vlade se na plebiscitu s tako veliko večino ne bi odločili za samostojno državo, je na omizju ob 35. obletnici ustanovitve Demosa dejal predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. "Projekt partije je Slovenijo razdelil, Demos pa jo je povezal," je poudaril Peterle. Prvak SDS Janez Janša pa je izpostavil, da se je treba po skoraj 35 letih samostojne države znova boriti za že priborjene pravice. Ob tem je bil kritičen do novega zakona o medijih, ki po njegovem mnenju uvaja verbalni delikt. Izjava prvega predsednika republike Milana Kučana, da v slovenski politiki trenutno še ni pogojev za veliko koalicijo, pa je posledica tega, da vsem mrtvim ne priznavamo pravice do groba, je ocenil Janša.
“Če hočemo, da se slovenska pomlad dokonča, si je treba nazaj priboriti besedo in svobodo govora. Po skoraj 35 letih od formalne demokratizacije in osamosvojitve se spet borimo za stvari, za katere smo takrat mislili, da so že izborjene,” je na omizju ob 35. obletnici ustanovitve Demosa, ki ga je pripravilo združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), povedal predsednik SDS Janez Janša.
Kritičen je bil do novega zakona o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko in ki ga je vlada potrdila na zadnji dan lanskega leta. “Ta zakon verbalni delikt uvaja na še bolj grob, neposreden in arbitraren način kot v preteklosti. Včasih je tožilec delal cenzuro, zdaj pa bo to počel inšpektor pri ministrici za kulturo. In ona gre potem na televizijo in pravi, da bo ta inšpektor neodvisen,” je dejal Janša.
Obregnil se je tudi ob izjavo nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki meni, da v slovenski politiki trenutno še ni pogojev za veliko koalicijo. “Dokler bomo ločevali mrtve na tiste, ki jih lahko pokoplješ, in tiste, ki jih ne smeš pokopati, potem je končna posledica tega izjava zadnjega šefa partije in bivšega predsednika republike, ki je rekel, da ni pogojev za sodelovanje prek političnih blokov,” je poudaril Janša. Ob tem je sicer dodal, da Kučanove besede delno držijo, saj “živi težko sodelujejo, dokler vsem mrtvim nismo sposobni priznati pravice do počitka, zemlje in spomina”.
Peterle: Relativiziranje osamosvojitve in Demosa s poudarjanjem NOB
Predsednik Demosove vlade Lojze Peterle je bil prav tako kritičen do Kučanovih izjav. “Te dni smo lahko poslušali bivšega predsednika države, ki bi prepovedal veliko koalicijo. Večje koalicije, kot je bila Demosova, verjetno ne bo več nikoli. Ta koalicija je razumela, da gre za preživetje Slovenije, da je treba zapustiti propadajočo Jugoslavijo in da je za to primeren trenutek,” je poudaril Peterle, ki je tudi predsednik združenja VSO.
Po njegovi oceni je med dosedanjimi predsedniki republike besedo Demos brez težav izgovarjal samo Borut Pahor. “Del levice poskuša Demos zaničevalno etiketirati z desnico. Dediči partije to počnejo še sedaj. Napredno, moderno in osvobajajoče naj bi bilo še vedno samo levo,” je dejal predsednik osamosvojitvene vlade.
Po njegovih besedah se je treba zavedati, da se brez Demosove vlade na plebiscitu s tako veliko večino ne bi odločili za samostojnost: “Kmalu po osamosvojitvi pa smo postali žrtve zadrege, ker osamosvojitev ni bila projekt partije. Zato se nam dogaja relativiziranje osamosvojitve in Demosa s poudarjanjem NOB in zato na Trgu republike v Ljubljani v nasprotju z duhom ustavnih vrednot kraljuje spomenik revoluciji.”
Partija se v času druge svetovne vojne ni borila za samostojno in demokratično slovensko državo, svobode po vojni pa ni bilo za vse, je navedel Peterle: “Projekt Demosa ni predpostavljal jam in ni poznal političnih zapornikov. Demos je hotel svobodo za vse, ne samo za naše. Projekt partije je Slovenijo razdelil, Demos pa jo je povezal.” Ob tem je dodal, da naj tisti, ki hoče “doživeti slovensko poletje, dela za dokončanje slovenske pomladi”.
“Slovenija izgublja značilnosti normalne zahodne države”
Bivši dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel je ob tem poudaril pomen pravočasnega mednarodnega priznanja slovenske države. “Če Slovenija leta 1992 ne bi postala mednarodno priznana, potem bi morda danes imeli oskubljeno diktaturo, kakršno imajo Rusi ali Srbi,” je dejal Rupel in dodal, da se je Slovenija po vstopu v EU in Nato leta 2004 pozicionirala kot normalna zahodna država.
“To se je posrečilo Demosu in peščici entuziastov, ki se jim je pozneje v nekem trenutku priključil tudi Janez Drnovšek. Danes pa vedno več komentatorjev opozarja, da Slovenija po letu 2008 izgublja izvirno navdušenje za neodvisnost in značilnosti normalne zahodne države,” je izpostavil nekdanji šef slovenske diplomacije in ocenil, da bi morali slovenski volivci zavrniti ideje levice in kulturnega marksizma.
Da velik del slovenskega intelektualnega potenciala še vedno živi v teorijah o socialističnem samoupravljanju, je na pogovornem omizju izpostavil tudi nekdanji notranji minister Igor Bavčar. “Mi imamo danes prevladujočo ideologijo vodenja države in državnih institucionalnih zadev skozi nevladne organizacije in mimo izgrajevanja demokratičnih institucij, ki pa so dejansko temelj prosperitete vsakega naroda,” je poudaril Bavčar.
“Prve volitve leta 1990 niso bile poštene”
Nekdanji okoljski minister in bivši predsednik državnega zbora Janez Podobnik je izpostavil, da je bil Demos za Slovence zgodovinska in politično-programska inovacija: “Prvič po letu 1945 se je zgodilo nekaj ključnega za narod, pri čemer zraven ni bilo komunistov. Velika zasluga Demosa je, da je spodbujal, gradil in novejšo slovensko zgodovino znova pripeljal slovensko nacionalno identiteto,” je dejal Podobnik.
Janša je na drugi strani poudaril, da je projekt Demosa uspel, vendar ne v celoti. “Slovenija je edina postsocialistična država, kjer nove demokratične sile niso imele dvotretjinske večine za ustavne spremembe. To pa zato, ker prve volitve leta 1990 niso bile poštene. Če bi splošna volilna pravica takrat veljala za celoten parlament, bi Demos na volitvah osvojil dvotretjinsko večino,” je ocenil Janša.
Rupel pa je Kučanovo izjavo, da v slovenski politiki trenutno ni pogojev za veliko koalicijo, komentiral z besedami, da je prvi predsednik republike s tem zavrnil možnost sodelovanja med levico in desnico. “To pomeni strankarsko vojno in zaostritev tako imenovanega prijateljskega ognja v slovenski politiki,” je dodal nekdanji zunanji minister.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje