Menu Item
Predsednik vlade Janez Janša je v državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev. Na skrbi o podražitvah energetike je premier odgovoril, da se bo stanje predvidoma izboljšalo do marca ali aprila. Poudaril je, da so v PKP 10 vnesli dodatek za najranljivejše, in poslancem očital zavlačevanje pri sprejemanju. Poslanci bodo šest ur razpravljali še o odgovoru Janše v zvezi s korupcijo in mafijskim upravljanjem države.
Poslanec SAB Andrej Rajh je Janšo povprašal o ukrepih vlade glede podražitev energetike. “Kljub navedbam vlade, da bo na tem področju nekaj storila, se do zdaj ni zgodilo praktično nič, medtem pa so gospodinjstva in gospodarstvo že dobili prve višje položnice,” je rekel Rajh.
Janez Janša pa odgovarja, da bo v četrtek o tem razpravljal Evropski svet. Poročila evropskih regulatorjev po navedbah predsednika vlade kažejo, da se lahko stanje izboljša do marca ali aprila prihodnje leto. “Evropski regulatorji menijo, da podražitve niso trajne, ampak gre za nihanje na trgu. S spremembami tržnih mehanizmov naj se ne bi ukrepalo,” je odgovoril Janša.
Pojasnil je, da so v deseti protikoronski paket (PKP) vnesli dodatek za približno 300.000 najranljivejših upravičencev. Poudaril je, da je ta ukrep najširši v Evropski uniji. “Ta zakon že en mesec stoji v državnem zboru,” je poslancem očital zavlačevanje. Po razpravi na Evropskem svetu pa se bo vlada odločila tudi o pomoči podjetjem v obliki nižanja davka na dodano vrednost.
Na Rajhovo vprašanje, kaj vlada meni o predlogu SAB, da bi se neporabljene turistične bone lahko porabilo za plačilo energetike, je Janša odvrnil, da gre pri turističnih bonih za namensko pomoč določenim sektorjem gospodarstva, ki so bili med epidemijo najbolj prizadeti. Dodal je, da bo vlada predvidoma januarja obravnavala predlog, da bi se z energetskimi vavčerji pomagalo 60.000 najbolj ogroženim. Vavčerji naj bi se financirali iz skladov, v katerih se sredstva zbirajo namensko.
Vlada ima na voljo več ukrepov, meni vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga. Dejala je, da bi lahko vlada nižala trošarine, prepovedala odklope, omejila izvod električne energije. Slovenija proizvede 92 odstotkov potrebne električne energije, je povedala. Opozorila je tudi na menjavo direktorja podjetja Geni in na razpis za energijo v zdravstvu. “Prvi razpis, na katerem je najnižjo ceno ponudilo podjetje Gen-i ste razveljavili. Na drugem, na katerega se to podjetje ni prijavilo, zato ker je bilo več kot očitno, da ne sme biti izbrano, ste izbrali Petrol. Kakšna pa je končna cena tega drugega razpisa? Vam povem. 3 milijone evrov višje,” je povedala Sluga.
Janša je Slugi očital, da zlorablja poslansko vprašanje za lobiranje v korist politično nastavljenih direktorjev v prejšnjih mandatih.
“Pri energetski krizi ste ravnali popolnoma enako kot pri epidemiji. Ignorirali ste stroko, namesto reševanja težav pa ste svojim podpornikom omogočili enormne zaslužke,” je očitala Sluga.
ZPIZ predlaga uskladitev pokojnin v višini 3,5 odstotka
Kateri ukrepi za upokojence so bili sprejeti, je zanimalo poslanca Desusa Ivana Hrška. Janša je v odgovoru spomnil na trikratno uskladitev pokojnin in izplačilo dodatkov za upokojence. Poudaril je, da je bilo več investicij v institucionalno varstvo starejših, sprejet je bil zakon o dolgotrajni oskrbi.
Upokojenci lahko pričakujejo izplačilo solidarnostnega dodatka, je napovedal Janša. Ta je predviden v PKP 10, prejelo ga bo 300.000 upravičencev, finančni učinek znaša 80 milijonov evrov. Letni dodatek bo prihodnje leto izplačan v petih razredih, finančni učinek znaša 169 milijonov evrov. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predlaga izredno uskladitev pokojnin v višini 3,5 odstotka, a dokončne odločitve glede posameznih kategorij še ni, je povedal predsednik vlade.
Janša: Sprejetih več zakonov, ki izboljšujejo položaj ljudi
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je Janšo povprašal po pregledu dosežkov v tem mandatu. Janša je odgovoril, da je mandat pomembno zaznamovala pandemija covida-19. Meni, da je bilo sprejetih več zakonov, ki izboljšujejo položaj ljudi. Med njimi je izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi. Dodal je, da je financiranje zagotovljeno do 2025, poslanci pa imajo v obravnavi tudi zakon o demografskem skladu, ki bi zagotavljal financiranje naprej, je spomnil. Upa, da bo zakon sprejet do konca mandata. Janez Janša je izpostavil še visoko gospodarsko rast, visoko zaposlenost in visoke povprečnine.
Šest ur za razpravo o korupciji in mafijskem upravljanju države
Poslanci so skoraj šest ur razprave predvideli za razpravo o odgovoru Janše na vprašanje vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca v zvezi s korupcijo in mafijskim upravljanjem države. Poslanca zanima, ali SDS, ko je na oblasti, jemlje državo kot nekaj, kar služi vsem, ali nekaj, kar je treba izkoristiti. Kot mafijsko prvino je Vatovec izpostavil svetovalca glavnega šefa, ki ga prepoznava v Roku Snežiču.
“Dobil sem nekaj citatov oziroma povzetek knjige Rada Pezdirja. Vidim, da jo ima predsednik vlade danes sabo, kot nekaj drugih poslancev SDS-a. Upam, da ne bo to reklamni blok za to knjigo danes,” je povedal o minulem odgovoru Janše na to poslansko vprašanje.
Vatovec je spomnil na več afer: izgubljene maske ministra Mateja Tonina, nabavo hitrih testov od “kripto-piromidašov, katerih šef Luka Lah je tesno povezan s stranko SDS in se je proslavil kot eden glavnih akterjev kokainske afere podmladka SDS” ter nabavo respiratorjev, “ki jih je v času pandemije začelo dobavljati tudi podjetje brata predsednika vlade, ki se prej ni ukvarjalo z dobavo zaščitne opreme”.
Janša je odgovoril, da se da o mafijskem upravljanju države povedati bistveno več. “Te stvari ste si več ali manj izmislili ali pa prikrojili zato, da se ne bi razpravljalo o dejanskih ozadjih, ki kriminalno delujejo v tej državi,” je povedal predsednik vlade.
Poslanci koalicijskih NSi in Konkretno (poslanska skupina SMC) so levosredinskim opozicijskim poslancem navrgli več primerov, ki naj bi dokazovali, da pravzaprav oni mafijsko upravljajo državo. “Imamo kar nekaj odmevnih primerov, ko so se izgubili milijoni in milijoni evrov, krivcev za to pa ni. In slabo kaže, da bodo krivci targetirarni, kaj šele pripeljani pred sodišča, če se ugotovi krivdo pa tudi obsojeni,” je povedal poslanec NSi Andrej Černigoj. Izpostavil je TEŠ 6, bančno luknjo in izbrisane lastnikom podrejenih vrednostnih papirjev ter pranje iranskega denarja v NLB.
“Z desetletne distance je zato dandanes moč razumeti tudi, zakaj je tedanja, druga Janševa vlada, ki je bančno sanacijo zastavila, morala pasti. Zato, da bi sanacijo lahko izvedli tisti, ki so si v ozadju obetali možnosti za dobre posle in so morda to bančno luknjo celo sami povzročili z neodgovornim podeljevanjem kreditov,” je povedala Monika Gregorčič iz stranke Konkretno (SMC). Medijem je očitala neavtonomno delovanje.
Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je mafijsko delovanje pripisal tako levim političnim silam kot tudi nevladnim organizacijam, sodstvu, medijem in sindikatom. “Pretežni del naših medijev je v privatni lasti. Nekateri lastniki medijev so bili že pravnomočno obsojeni, a njihovi mediji so zlasti v službi levih političnih sil, hkrati pa po Evropi vpijejo, kako jih sedanja vlada zatira,” je povedal Krivec.
Očitki opozicije: kadrovanje, energetika, nabave zaščitnih sredstev
Opozicija pa vladajočim očita nabavo zaščitne opreme, žrtvovanje ministrice Lilijane Kozlovič, ki je zagovarjala zakonit postopek izbire evropskih delegiranih tožilcev, dogovarjanje ministra Andreja Vizjaka z Bojanom Petanom, Janševo srečevanje z dobavitelji na Mavriciju, dogajanje v energetskih podjetjih, je naštela Sluga. “O tem kako je v istem obdobju vlada špekulirala z nabavo cenejših cepiv AstraZenece in se na račun zdravja ljudi odpovedala dodatnim naročim Pfizerjevega cepiva, raje niti ne bom izgubljala besed,” je dodala Sluga. Meni, da je cilj tega ravnanja, da volilci ne bi verjeli nikomur več: “Ne politikom ne stroki, ne neodvisnim državnim nadzornim institucijam ter organom pregona, še manj pa neodvisnim medijem.”
Na kadrovske čistke je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB). “Hitrost in brezkompromisnost, s katero se je vlada Janeza Janše lotila kadrovskih čistk, in prevetritev v energetiki sta več kot zaskrbljujoči. Nesprejemljivo je, da je aktualna vlada tako uspešno in pomembno podjetje kot je Gen-I pustila brez vodstva. To je neodgovorno in škoduje državnemu premoženju,” je povedal.
Ocenjen letni strošek korupcije je sedem odstotkov BDP, kar znese 3,5 milijarde evrov, je navedel poslanec LMŠ Robert Pavšič. “Ste kaj naredili, da bi to preprečili? Ne. Še celo imenovanje evropskih delegiranih tožilcev ste sebično zavirali, pa je njuna naloga ravno to odkrivanje prevar z evropskimi denarjem, če že v Sloveniji tega ne moremo preprečiti,” je rekel.
“V tej vladi sedi prvi minister v zgodovini Slovenije, ki je v kazenskem postopku in to zaradi gospodarskega kriminala. V tej vladi sedi minister, ki ne bi plačeval davkov in bi sodnikom trl jajca. To vlado vodi predsednik vlade, ki ne dviguje sodnih pošiljk, ki žali sodnike in tožilce, ko mu njihove odločitve niso všeč,” je povedal Marko Koprivc (SD). Med drugim je izpostavil vpliv politike na policijo in razrešitev vodilnih.
Desus in SNS v razpravi nimata predvidenega časa.
Janša: Tako hude samokritike še nisem slišal
Na navedbe, da je letni strošek korupcije sedem odstotkov BDP, je Janša odvrnil, da gre za podatek iz leta 2016, ko je bila na oblasti leva politična opcija. “Jaz tako hude samokritike še nisem slišal,” je povedal predsednik vlade. Med drugim je izpostavil problematiko alociranih dolgov Jugoslavije in spremembo samostojnih bank v Jugoslaviji v podružnice NLB.
Premier meni, da je največji kriminal v Sloveniji pranje iranskega denarja v NLB. Dodal je, da zaradi tega še nihče ni bil obsojen ali obtožen. “Evropski kolegi gledajo na to zelo nejeverno,” je dejal. Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je napovedala preiskavo 12 primerov zlorabe evropskega denarja. “To niso primeri iz našega mandata, to je iz vašega mandata,” je rekel Janša in pokazal na levo stran državnega zbora.
Po predstavitvi stališč poslanskih skupin in svojem odgovoru je premier sejo zapustil.
Pavšič je po več urah te točke dnevnega reda predlagal, da DZ sejo zapre za javnost, ker bi se rad skliceval na tajne dokumente. Seja je bila zato za pol ure prekinjena, nato pa so poslanci tajno glasovali o zaprtju, a se za to niso odločili. “To je dokaz, da živimo v mafijski državi,” je glasovanje komentiral Pavšič, ki ni mogel razumeti, zakaj poslanci niso želeli spregovoriti “o konkretnih kriminalnih poslih, ki so jih podpirali konkretni ministri in malo manj konkretna vlada”. “Sram nas je lahko kot DZ,” verjame.
Branko Grims in Mojca Škrinjar (oba SDS) sta menila, da je Pavšič kršil zakon o tajnih podatkih in da bi ga morala podpredsednica DZ Tina Heferle (LMŠ) naznaniti policiji oz. ustreznemu organu, s čimer pa se ta ni strinjala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje