Menu Item
Po septembru je bil predsednik vlade Janez Janša znova na seji preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo. Med drugim je odgovoril na vprašanje, zakaj ni razglašena epidemija in ali so se pri izplačevanju dodatkov zgodile zlorabe.
Premier Janez Janša je na zaslišanju preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov med drugim odgovoril, zakaj še ni razglašena epidemija. Epidemiološka slika v državi se je v zadnjih tednih močno poslabšala, kar se pozna v bolj zasedenih bolnišnicah.
“Več razlogov je. Za najbolj obremenjeno osebje smo končno našli sistemsko rešitev. Imamo nov sistem nagrajevanja za medicinske sestre in zaposlene v domovih za starejše. Tako ne bo treba reševati z dodatki,” je dejal Janša.
Zlorabe pri izplačevanju dodatkov
“Zagotovo so bile zlorabe pri dodatkih,” je na vprašanje člana komisije Marka Bandellija (SAB) odgovoril premier. Dodal je, da bo računsko sodišče, ko bo preverjalo poslovanje javnih institucij, ugotovilo, kdo si je izplačeval preveč. “Kdo in v kakšni višini zasluži covidne dodatke, so bili odgovorni predstojniki institucij,” je dodal.
Bandelli je Janšo vprašal tudi, zakaj so zdaj v šolah dovoljene le kirurške in FFP2 maske. “Na začetku je bila stvar slabša. Maske so boljše od kihanja v rokav. Na začetku nismo imeli mask in smo iskali rešitve. Zdaj je na voljo dovolj kirurških in FFP2 mask, zato je stroka odločila, da se uporabljajo te maske. Ob tem je virusa okoli nas zelo veliko, zato je tudi stroka predlagala uporabo teh dveh tipov mask,” je odvrnil premier. Že pred začetkom zaslišanja so iz premierjevega kabineta sporočili, da ima eno uro časa.
Hitro testiranje določili na predlog NIJZ
Zaslišanje se je začelo z vprašanjem Roberta Pavšiča (LMŠ), kdo je sprejel odločitev o hitrem testiranju na koronavirus.
Janša je pojasnil, da se je vlada za to odločila na podlagi predloga Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), svetovalne skupine za obvladovanje širjenja epidemije covida-19 in ministrstva za zdravje.
Pavšiča je nato zanimalo, če je bil Janša seznanjen z nezanesljivostjo hitrih antigenskih (HAG) testov. Na to je po Pavšičevih besedah opozorila tudi strokovna skupina, kar naj bi bilo razvidno iz zapisnikov skupine, ki so dostopni komisiji. Janša je odgovoril, da je splošno znano, da so HAG-testi manj zanesljivi, zato v primeru pozitivnega rezultata osebni zdravnik testiranega napoti na opravljanje zanesljivejšega PCR-testa.
Pavšič je vprašal, kdo je pripravil tehnično podlago za verifikacijo testov podjetja Majbert Pharm. “Jaz nisem pisal kriterijev, so pač pristojne službe, ki se ukvarjajo s tem,” je pojasnil Janša.
Vesel, da ljudje stojijo v vrstah za tretji odmerek
Janja Sluga (NeP) je Janši očitala, da je ministrstvo za zdravje na začetku prioritetno naročalo cepivo podjetja AstraZeneca, ker je bilo to precej cenejše od cepiva podjetij Pfizer/BioNTech. Janša je pojasnil, da je delovna skupina na ministrstvu za zdravje, ki jo je ustanovil nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar poleti leta 2020, ko cepiv še ni bilo, ocenila, da naj Slovenija prioritetno nakupuje cepivo AstraZenece.
V času, ko je sam opravljal funkcijo začasnega ministra za zdravje, je Janša izvedel, da bo Ema najverjetneje najprej odobrila cepivo podjetij Pfizer/BioNTech. “Zato sem še isti dan naročil ministrstvu, da se strategija spremeni in da Slovenija naroča vsa cepiva, ki bodo na voljo, ne glede na ceno,” je pojasnil.
Bolj pomemben kot iskanje razlogov za slabo precepljenost je po Janševi oceni razmislek, kako precepljenost zvišati. “Vesel sem, da ljudje stojijo v vrstah za tretji odmerek, prav tako narašča interes za cepljenje s prvim odmerkom in statistika se počasi izboljšuje. Edina stvar, ki nas lahko reši te koronavirusne more je cepljenje,” je dejal.
Janša drugič na zaslišanju
Janez Janša je bil v okviru iste preiskovalne komisije zaslišan že 24. septembra, ko se je je udeležil kot priča. Takrat je pojasnjeval delo vlade med epidemijo. Kritičen je bil do pripravljenosti NIJZ na epidemijo, presežne smrti med starejšimi pa je pripisal temu, da nimamo negovalnih bolnišnic in dovolj prostora za premeščanje okuženih.
Sprva je preiskovalna komisija, ki jo vodi Robert Pavšič (LMŠ), zasedala za zaprtimi vrati, zaslišanje Janše pa je bilo javno.
Doslej je komisija zaslišala nekdanjo vodjo svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović ter epidemiologa Maria Fafangla in Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine za covid-19. Ivana Eržena, nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pa je komisija zaslišala kot izvedenca.
Omenjene so zaslišali na začetku julija. V kabinetu predsednika vlade so takrat opravičili Janševo odsotnost na seji, a Pavšič z opravičilom ni bil zadovoljen, saj ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu.
Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB ustanovljena 27. oktobra. Zajema pa čas vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca.
Na zahtevo koalicije pa poteka parlamentarna preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred nastopom Janševe vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje