Menu ItemV SDS nasprotujejo obveznemu solidarnostnemu prispevku, ki bi ga morali kot alternativo solidarnostni delovni soboti po predlogu vlade za obnovo po poplavah prispevati državljani in gospodarstvo. Kot pravijo, bi bilo najprej treba ugotoviti, kakšna je dejanska škoda in izkoristiti vse druge možnosti financiranja. "Nobenega razloga ni za hitenje. Vlada nima kaj izgubiti, če dodatne obdavčitve iz zakona za zdaj umakne," je dejal prvak SDS Janez Janša. Bodo pa predlagane obdavčitve "s stisnjenimi zobmi" podprli v NSi.
Poslanci pretresajo predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah, ki so v začetku meseca prizadele Slovenijo. Vlada je ukrepe pomoči razdelila v štiri sklope: za ljudi; podjetja; občine ter za sanacijo in preventivo na javni infrastrukturi.
Predsednik vlade Robert Golob je v državnem zboru predstavil grobo finančno konstrukcijo sanacije. Kot je dejal, namerava država zbrati od 6,7 do 7 milijard evrov. Za saniranje škode po poplavah, ki še ni ocenjena, želi vlada v prvi fazi zbrati 4,7 milijarde evrov, od tega bi 1,3 milijarde evrov t. i. solidarnostnih prispevkov zbrali od državljanov in podjetij. Kako, še ni jasno.
Predsednik SDS Janez Janša je ob robu izredne seje v državnem zboru (DZ) dejal, da je vlada na sestanku predsednikov parlamentarnih strank obljubila dvofazni pristop – najprej naj bi se osredotočili na interventne ukrepe, v drugi fazi pa na obnovo oziroma rekonstrukcijo.
Vlada pa je nato v predlog interventnega zakona vključila solidarnostni dodatek, ki predvideva zbiranje finančnih sredstev za drugo fazo. “Dokler pred nami ni zakona s seznamom stvari, ki jih je treba narediti zato, da obnovimo Slovenijo po poplavah, tudi ni pametno dokončno načrtovati solidarnostnih prispevkov in ostalih virov, ki se neposredno jemljejo iz žepov davkoplačevalcev in sredstev gospodarstva,” je dejal.
Prezgodaj za obdavčitev ljudi
Ker je predsednik vlade Golob ob predstavitvi zakona dejal, da se bodo sredstva, ki se bodo od državljanov črpala iz dohodnine, v gospodarstvu pa pri obračunu dobička, v sklad stekla šele naslednje leto, je Janša ocenil, da ni razloga za hitenje. “Prvič zato, ker je bil obljubljen dvofazni pristop in je najbrž logično, da se tudi prihodkovna bilanca načrtuje takrat, ko se načrtujejo ukrepi. Ne pa da se že v zakonu o interventnih ukrepih zbirajo sredstva, čeprav še ne vemo, koliko jih bomo potrebovali za samo obnovo,” je poudaril prvak SDS.
Solidarnostni dodatek je v tem trenutku po mnenju Janše sporen tudi zato, ker realnega izračuna škode po poplavah še ni. Premier je sicer v prvih dneh po poplavah škodo ocenjeval na več kot 500 milijonov evrov, danes pa je ta ocena bistveno višja (slabih 7 milijard evrov, op. a.). “Mislim, da sta obe številki pretirani. Za prvo je že jasno, za drugo pa … dokler ne vidimo, kaj je struktura te velike številke, ki predstavlja več kot deset odstotkov bruto domačega proizvoda Slovenije v enem letu, zelo težko govorimo o njeni realnosti. Zato je naša poslanska skupina predlagala, da se dodatne obdavčitve umaknejo iz zakona, dokler ne bo znano, koliko in kdaj bomo ta denar potrebovali in ali ga bomo res potrebovali toliko,” je dejal.
“Vlada nima kaj izgubiti, če dodatne obdavčitve za zdaj umakne”
Prvak SDS je sicer ocenil, da je večina ukrepov v interventnem zakonu dobrih in da je veliko takšnih, ki jih je predlagala njegova stranka, zato je težko glasovati proti zakonu, ki je koristen za državljane. “Po drugi strani pa je težko podpreti zakon, ki dodatno obdavčuje tako fizične osebe kot gospodarstvo, ne da bi vedeli, koliko denarja iz tega vira potrebujemo. Realnih ocen škode še ni,” je ponovno poudaril.
Janša je ob tem dejal, da ob obravnavi zakona o obnovi pričakujejo natančen izračun škode, načrt poteka sanacije in oceno, koliko denarja bo za to potrebnega. “Če bi se izkazalo, da dejansko potrebujemo solidarnostne sobote in dodatne obdavčitve v razumnih mejah, bomo to podprli. V tem trenutku pa za to ni argumenta,” je opozoril.
Kot je še izpostavil, proti zakonu ne bodo glasovali, kar pa ne pomeni, da ga bodo podprli. “Vlada nima kaj izgubiti, če dodatne obdavčitve za zdaj umakne iz zakona. Vnaprej obljubljamo, da bomo te številke in odstotke podprli, če bodo izračuni pokazali, da to potrebujemo,” je dodal.
NSi: Zakon ni optimalen, je pa nujen
Bo pa interventni zakon zagotovo podprla NSi. “Zakon ni optimalen, je pa nujen,” je v izjavi za medije v DZ povedal poslanec in predsednik sveta NSi Jernej Vrtovec.
Zakon gre po njegovi oceni na splošno v dobro smer, jih pa boli “dodatna obdavčitev gospodarstva, najemnin, dividend, dobičkov”, ki jih predvideva. “Zato ga bo NSi zakon podprla s stisnjenimi zobmi,” je dejal. Pri tem podobno kot Janša meni, da prekomerno obremenjevanje gospodarstva ni potrebno, če niti še ne vemo, kakšna je škoda in kakšni bodo stroški obnove.
V NSi nameravajo po Vrtovčevih besedah podpreti tudi rebalans proračuna, ki za sanacijo poplav namenja 520 milijonov evrov, saj ocenjujejo, da ljudje potrebujejo takoj. Tudi v NSi pa so podobno kot v SDS prepričani, da je treba najprej poiskati vse druge možne vire financiranja in se šele nato odločati za nove obdavčitve.
Glede enotnosti politike pa je ocenil, da je ta potrebna predvsem tam, kjer so stvari dobre.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje