Menu Item
Premier Janez Janša se je udeležil demografskega vrha v Budimpešti in ga označil za enega najpomembnejših dogodkov v razpravi o prihodnosti Evrope, saj je demografija eno najbolj pomembnih vprašanj EU. Med drugim je poudaril pomen družine in izpostavil, da potrebujemo pogumnejšo družinsko politiko, so sporočili iz njegovega kabineta.
Slovenski predsednik vlade Janez Janša je na demografskem vrhu sodeloval na panelu z naslovom Družina: ključ do trajnosti, na katerem so sodelovali tudi premierji Poljske, Češke in Madžarske, Mateusz Morawiecki, Andrej Babiš in Viktor Orban, nekdanji ameriški podpredsednik Mike Pence, srbski predsednik Aleksandar Vučić ter srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik.
V okviru vrha je potekala široka razprava ter izmenjava dobrih praks na področju demografskih in družinskih politik, so sporočili iz premierjevega kabineta.
“Vprašanja demografije so zaradi negativnih trendov ena izmed pomembnih problemov, ki stojijo pred celotno Evropo. Trenutno ni dežele na tam svetu, ki ne bi bila odvisna od demografskih vprašanj,” je dejal Janša.
Slovenija je imela lani negativen naravni prirast, enako velja za druge evropske države. “Ko se v gospodarstvu trendi slabšajo, imamo takoj veliko kriznih sestankov. Ko pa imamo demografsko krizo in so demografske številke slabe in to traja leta ali desetletja, pa tega skoraj nihče ne opazi,” je dejal Janša.
Potrebujemo pogumno družinsko politiko
Izpostavil je, da potrebujemo pogumno družinsko politiko. Opozoril je, da tudi finančna vprašanja vplivajo na ustvarjanje družine, a je to le delček slike. “Ne moremo govoriti samo o gospodarskih okoliščinah za ustvarjanje družine, ampak na to vpliva tudi družinska politika posameznih držav,” je dejal in opozoril, da je na slabšanje natalitete vplivala tudi pandemija covida-19.
Mladim je treba olajšati ustvarjanje družine, ki jo je treba podpreti kot temeljno celico družbe, kajti “družina mora biti v ospredju, saj so družine jedro države in močne družbe”. “V močnih družbah so tudi otroci bolj srečni in imajo več možnosti za uspeh v svojem življenju. Torej moramo podpreti tako otroke kot družine,” je dejal Janša. Dodal je, da je treba podpreti tako materinstvo kot očetovstvo.
Janša je pozdravil, da je Evropska komisija oblikovala portfelj za demografijo in demokracijo. “Še vedno čakamo na pogumne odločitve, da bo družina na prvem mestu,” je dodal.
Demografskega vrha v Budimpešti se je udeležil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je sodeloval na panelu z naslovom Najboljše prakse na področju demografije in družinske politike, so še sporočili.
Tudi madžarski premier Orban in nekdanji ameriški podpredsednik Pence sta na panelu poudarila pomen močne družine in družinskih vrednot. “Da bi naša civilizacija uspela (…), mora biti naša prednostna naloga ohraniti in okrepiti družine, na katerih temeljijo naši narodi,” je dejal Pence. “Močne družine tvorijo močne skupnosti, močne skupnosti pa močne narode,” je dejal in vlade pozval, naj “družine postavijo na prvo mesto”.
“Medtem ko se nekatere civilizacije lahko razmnožujejo, pa Zahod preprosto ne želi preživeti,” pa je dejal Orban. Nekateri po njegovem mnenju tega ne vidijo kot problem in rešitev vidijo v migracijah, je bil kritičen.
Tisti, ki rešitev demografskega problema vidijo v priseljevanju, zanemarjajo kulturni vidik migracij, je opozoril. Tudi Orban je poudaril pomen države, ki “ščiti družino, temelj preživetja naroda”. Pri tem je poudaril, da se mora Madžarska braniti ob “napadih zahodne levice”. Ta po njegovem skuša “relativizirati pojem družine, njeno orodje za to pa sta ideologija spolov in LGBTQ lobi, ki napadata naše otroke”, je dejal.
Da priseljevanje ne sme biti odgovor na demografske izzive EU, so sodelujoči voditelji vlad in držav zapisali tudi v skupni izjavi, ki so jo podpisali na srečanju. “Vsaka članica mora oblikovati svojo družinsko politiko v skladu s svojo ustavo, tradicijo in običaji. Družinska politika mora ostati v nacionalni pristojnosti,” so poudarili po poročanju portala Euractiv.
Demografski vrh v Budimpešti poteka vsaki dve leti, letos pa ima poseben politični pridih, saj se Orban po odhodu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja bolj kot kdaj koli prej predstavlja kot zadnja možnost v soočanju z liberalno politiko zahodnih demokracij, navaja AFP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje