Janševa vlada lovi veter v jadro za četrto javno univerzo

Bobo

Vlada naj bi na seji ta teden sprejela sklep o nameri ustanovitve javne univerze s sedežem v Novem mestu. Več naših sogovornikov v tej potezi prepoznava jasen signal vladajočih, da želijo čim hitreje in na čim lažji način priti do univerze po meri desne politične opcije.

Aktualna vlada si očitno močno želi, da bi Slovenija dobila četrto javno univerzo, ki bi jo zasnovali njej bližji akademiki. Tako so na ministrstvu za izobraževanje spisali predlog sklepa o nameri ustanovitve javnega visokošolskega zavoda, univerze s sedežem v Novem mestu, ki ga je danes obravnaval vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve, v četrtek pa naj bi ga sprejela vlada.

Po besedah poznavalcev sicer tak sklep nima pravnih posledic in tudi ne bi smel vplivati na postopek odločanja Nacionalne komisije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki kot neodvisna institucija preverja izpolnjevanje pogojev za oblikovanje univerze. Ker naj bi vlada sprejela sklep o nameri ustanovitve javne univerze, čeprav ta za oddajo vloge na Nakvis ni potreben, pa več naših sogovornikov tako iz političnih kot iz akademskih krogov v tej potezi prepoznava jasen signal vladajočih, da želijo projekt nove javne univerze izpeljati čim laže in čim hitreje. “Vladajoči želijo dobiti veter v jadra za ta projekt,” nam je dejal eden naših virov.

Nosilec projekta fakulteta Mateja Makaroviča

Kot smo na N1 že poročali, bi bila jedro nove univerze javna Fakulteta za informacijske študije (FIŠ) v Novem mestu, katere dekan Matej Makarovič in predsednik upravnega odbora Borut Rončević veljata za zveste podpornike vladajoče SDS in premierja Janeza Janše. Poleg FIŠ bi javno univerzo v Novem mestu sestavljala še zasebna visokošolska zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto (FINI) in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Oče slednje je sedanji kmetijski minister Jože Podgoršek. Tako FINI kot Visoka šola za upravljanje podeželja Grm sta že izrazili soglasje za povezovanje s FIŠ, zeleno luč pa je dala tudi njuna soustanoviteljica Mestna občina Novo mesto.

V gradivu, ki ga je kot obrazložitev sklepa o nameri ustanovitve javnega visokošolskega zavoda v Novem mestu spisalo ministrstvo za izobraževanje, bo edini ustanovitelj nove univerze Republika Slovenija, v skladu s tem pa bodo iz državnega proračuna financirane študijske dejavnosti, s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema javnih visokošolskih zavodov in študentskih domov, delovanje univerzitetne knjižnice …

Potrebna bo infrastrukturna okrepitev

Iz gradiva izhaja, da bo imela univerza ob ustanovitvi akreditirane štiri visokošolske študijske programe (informatika v sodobni družbi, računalništvo in spletne tehnologije, upravljanje podeželja ter inženiring in vozila), dva univerzitetna študijska programa (inženiring in vozila ter informatika v sodobni družbi), štiri magistrske in dva doktorska študijska programa. Navedeno je tudi, da sedanje prostorske zmogljivosti trojice visokošolskih zavodov zadostujejo za vzpostavitev in začetek delovanja četrte javne univerze, srednjeročno in dolgoročno pa bo treba njeno delovanje infrastrukturno umestiti v okvir že načrtovanega univerzitetnega kampusa v Drgančevju na vzhodnem robu Novega mesta.

V dolenjski prestolnici sicer že obstaja zasebna univerza (ta vključuje Fakulteto za ekonomijo in informatiko, Fakulteto za poslovne in upravne vede, Fakulteto za zdravstvene vede in Fakulteto za strojništvo). Po navedbi ministrstva za izobraževanje pa bi bila napačna domneva, da obstoj zasebne univerze v isti regiji kakorkoli negira potrebo po javni univerzi kot delu jedra visokošolskega sistema. “Bodo pa lahko obstoječe zasebna univerza in morebitni drugi zasebni visokošolski zavodi skladno z Nacionalno strategijo visokega šolstva dopolnjevali delovanje javne univerze,” so še zapisali na ministrstvu.

Močna želja Janševih uresničljiva še v tem mandatu

Akt o ustanovitvi javne univerze sprejme državni zbor, pred tem pa mora, kot določa zakon o visokem šolstvu, ustanovitelj pri Nakvisu pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda. Nakvis vloge za ustanovitev nove univerze v Novem mestu za zdaj še ni prejela, ko jo bo, pa jo po besedah poznavalcev postopka čaka resno delo, ki ne bi smelo biti podvrženo morebitnim pritiskom vladajočih. Najprej mora ustanoviti skupino, v kateri so tuj strokovnjak, domač profesor in študent. Sledi pregled natančnih opisov vseh študijskih programov, ki jih mora posredovati zavod, pa pogovor z vodstvom, profesorji in študenti visokošolskih zavodov. Naslednji korak je priprava vmesnega poročila, na katero zavod posreduje svoje komentarje, o končnem poročilu pa odloča svet Nakvisa.

Po besedah naših sogovornikov iz strokovnih krogov takšen postopek nikoli ne traja manj kot pet mesecev. Če je odločitev Nakvisa pozitivna, (lahko) vlada v parlament pošlje predlog akta o ustanovitvi univerze. Ustanovitev javne univerze je torej zahteven in razmeroma dolgotrajen proces, ki pa bi ga bilo ob močni želji trenutno vladajočih in ob podpori strank, ki kljub opozicijskemu predznaku Janševi vladi v parlamentu rade priskočijo na pomoč, mogoče izpeljati še v tem mandatu.

Ministrstvo o “strateški potrebi” četrte javne univerze

Ministrstvo za izobraževanje je v gradivu, o katerem je danes spregovoril vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve, zapisalo vrsto razlogov za “strateško potrebo po oblikovanju četrte slovenske javne univerze”. Kot prvi razlog je izpostavilo potrebe gospodarstva v jugovzhodni Sloveniji in tudi širše. Na drugem mestu je navedlo zagotavljanje bolj enakomernega regionalnega razvoja, skladno s slovenskimi in evropskimi kohezijskimi cilji. Javna univerza v Novem mestu bi bila po navedbah ministrstva pod vodstvom Simone Kustec, ki je sicer tudi predavateljica na ljubljanski FDV, potrebna tudi s prostorskih in geopolitičnih vidikov. Pri tem so posebej izpostavili pridobivanje študentov iz jugovzhodne Evrope.

Pomembno vlogo nove univerze vidijo še pri zagotavljanju enakih možnosti in pri preprečevanju socialne izključenosti; kot posebno ranljivo skupino v jugovzhodni Sloveniji so izpostavili romsko skupnost. “Ne zadostuje le politika enakih možnosti, temveč so nujne tudi aktivne dodatne spodbude, ki bi Rominjam in Romom pomagale k boljši izobrazbi, tudi na terciarni ravni. Postavitev javne univerze v regijo, kjer je romska skupnost še posebej prisotna, bo k temu pomembno pomagala, sama javna univerza pa bo morala ob ustrezni podpori države in v dialogu z romsko skupnostjo pri tem tudi aktivno pomagati,” so zapisali na šolskem ministrstvu.