Menu Item
Javne univerze, združene v rektorski konferenci, opozarjajo na odsotnost javne razprave med prestrukturiranjem slovenskega visokošolskega prostora. Nasprotujejo tudi razpisu za podelitev koncesij zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom, za katerega po njihovih besedah ni bilo opravljene ustrezne analize.
Številni sklepi in predlogi vlade v visokem šolstvu predstavljajo prestrukturiranje slovenskega visokošolskega prostora, odsotnost širše javne razprave, kjer bi se lahko dogovorili o najustreznejših rešitvah, je nedopustna, opozarjajo javne univerze, združene v Rektorski konferenci RS.
Kot so v rektorski konferenci zapisali v sporočilu za javnost, je Univerza v Ljubljani v preteklih dneh že opozorila na številne sklepe in zakonske predloge vlade ali poslancev za spremembe v visokem šolstvu, kot so razpis za podelitev koncesij zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje, predlogi za spremembo zakona o visokem šolstvu in financiranja, namera o ustanovitvi javne univerze v Novem mestu ter že sprejeto financiranje iz javnih sredstev visoke šole Grm v Novem mestu.
Za analizo ne vedo
Razpis za podelitev koncesij zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom, ki ga je vlada sprejela 18. novembra, je po njihovih navedbah v neskladju z marčevskim sklepom, ki se nanaša na financiranje visokega šolstva. Tam je zapisano, da se javni razpis za podelitev koncesij v skladu s 47. členom zakona o visokem šolstvu izvede “za študijske programe, za katere je prepoznana družbena potreba in za katere javno visoko šolstvo ne zagotavlja dovolj vpisnih mest”.
“Da se koncesije podeljujejo na tistih področjih, ki so deficitarna in javne univerze ne morejo zadostiti potrebam trga, je seveda smiselno. A v konkretnem primeru razpisa za koncesije večinoma ni tako, saj imamo za več programov, ki so predmet koncesij, na javnih univerzah razpisanih dovolj razpisnih mest,” poudarjajo.
Poleg tega vlada poudarja, da je “financiranje programov odvisno od učinkovitosti, preglednosti in realnih potrebah Slovenije”. Take analize ni bilo narejene oz. zanjo javni visokošolski zavodi, kot so navedli, ne vedo.
Vlada je v marčevskem sklepu prav tako zapisala, da se bo javnim visokošolskim zavodom na podlagi novele zakona o visokem šolstvu rast financiranja povečala, vendar do tega do sedaj po navedbah rektorske konference ni prišlo. Poudarjajo, da je treba visokošolski prostor obravnavati celovito, pri čemer imajo javne univerze ključno vlogo, saj izobrazijo daleč največ različnih profilov diplomantk in diplomantov, z izvajanjem javne službe v izobraževanju pa tudi zagotavljajo splošno dostopnost kakovostnega in mednarodno primerljivega študija.
“Brez temeljitih analiz in široke javne razprave, v kateri bodo javne univerze pripoznane kot ključni deležniki v načrtovanju visokošolske politike, sta kakovost in razvoj visokošolskega prostora v Sloveniji ogrožena,” so še dodali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!