Javnofinančni primanjkljaj je v drugem četrtletju letos znašal 596 milijonov evrov oz. 3,7 odstotka BDP. S tem je bil nominalno večji kot v prvem četrtletju letos in v drugem četrtletju lani, v deležu BDP pa v četrtletni primerjavi enak, v medletni pa manjši. Javni dolg je bil v obeh primerjavah nominalno večji, relativno pa manjši.
V prvem četrtletju letos je javnofinančni primanjkljaj znašal 529 milijonov evrov oz. 3,7 odstotka BDP, v drugem četrtletju lani pa 573 milijonov evrov oz. 4,0 odstotka BDP.
V drugem četrtletju letos so javnofinančni prihodki znašali 6,9 milijarde evrov, kar je 537 milijonov evrov oz. 8,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se povečali deseto četrtletje zapored.
Najbolj so porasli prihodki od socialnih prispevkov, glede na prvo četrtletje za 221 milijonov evrov ali 9,7 odstotka.
Davčni prihodki so bili višji za 209 milijonov evrov ali za 6,6 odstotka. Med temi so najbolj zrasli prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz, za 116 milijonov evrov ali za 5,9 odstotka. Prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje so se zvišali za 93 milijonov evrov ali za 7,9 odstotka.
Prihodki od obresti so zrasli šesto četrtletje zapored, in sicer so se povečali za 41 milijonov evrov ali za 151,5 odstotka.
Javnofinančni odhodki so bili pri 7,5 milijarde evrov, kar je 560 milijonov evrov ali 8,1 odstotka več kot leto prej.
Nominalno so se najbolj povečali izdatki za sredstva za zaposlene, na četrtletni ravni za 198 milijonov evrov ali za 12 odstotkov. Subvencije so bile višje za 113 milijonov evrov oz. za 64,6 odstotka.
Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se dvignili za 113 milijonov evrov ali za 14,9 odstotka, vmesna potrošnja pa za 100 milijonov evrov ali za 10,6 odstotka. Izdatki za obresti so bili višji za 33 milijonov evrov ali za 21,7 odstotka.
Bruto javni dolg je znašal 42,39 milijarde evrov ali 70,5 odstotka BDP. To je 211 milijonov evrov več kot v prvem četrtletju (42,18 milijarde evrov oz. 72 odstotkov BDP) in 1,34 milijarde evrov več kot v drugem četrtletju lani (41,05 milijarde evrov oz. 75 odstotkov BDP).
Povečal se je predvsem dolg iz naslova kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Dolg države na centralni ravni je znašal 41,597 milijarde evrov ali 69,1 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,024 milijarde evrov ali 1,7 odstotka BDP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje