Različne civilnodružbene organizacije in neparlamentarne politične stranke ter nekateri vidni posamezniki iz političnega in družbenega so predsednika vlade Roberta Goloba pozvale, naj oblikuje strokovno komisijo in nato organizira posvetovalni referendum z vprašanjem, kakšen volilni sistem hočemo. Po njihovem mnenju je trenutni volilni sistem zastarel in nedemokratičen, Slovenija pa se je znašla v primežu strankokracije.
Med podpisniki javnega poziva so ob Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Sindikatu kulture in narave Glosa tudi nekdanji minister za delo in nekdanji rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik, nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, nekdanji poslanec Aurelio Juri in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Skupno je javni poziv podpisalo sedem organizacij in 87 posameznikov.
V javnem pozivu premierja Roberta Goloba pozivajo, naj čim prej oblikuje strokovno komisijo, ki bo pregledala dosedanje predloge novega volilnega sistema in pripravila referendumska vprašanja.
“Pred volitvami ste obljubili demokratizacijo volilnega sistema in tudi zato smo vas na volitvah podprli. Poudarjali ste, da imajo državljani kot nosilci narodne suverenosti pravico določiti vsebino in obliko volilnega sistema. Zagotavljali ste, da boste sebični odpor političnih strank do njegove resnične demokratizacije obšli z referendumom, kjer bomo volilci imeli možnost in pravico določiti temeljne značilnosti novega volilnega sistema, kot so to storile številne razvite družbe, ko so se znašle v pasti strankokracije,” so zapisali v pozivu.
Po njihovem mnenju se je Slovenija znašla v primežu strankokracije, ki poglablja nezaupanje med strankami in volilci, med politično strukturo države (državnim zborom, vlado …) in državljani. To nezaupanje se po besedah podpisnikov odraža tako v nepriljubljenosti in posledično v porazih strankarskih kandidatov na občinskih volitvah kot v naraščajoči abstinenci državljanov na državnozborskih volitvah.
Menijo, da je slovenski volilni sistem zastarel in nedemokratičen
Tega več kot desetletnega negativnega trenda ne morejo ovreči niti podatki o rahlo povečani udeležbi volilcev na letošnji državnozborskih volitvah, menijo.
“Pred vsakimi od teh volitev so se levosredinske stranke znašle pred grozečim volilnim porazom, kar je prisililo levosredinske aktiviste, da so tik pred volitvami ustanovili novo stranko, ki je zmagala z obljubami, da bo delovala drugače, da bo zgradila sistem trajnega sodelovanja s civilno družbo, da bo vodila konstruktiven dialog z državljani, da bo demokratizirala volilni sistem, ipd. Nobena od strank, zmagovalk na zadnjih treh volitvah, svojih obljub ni uresničila in vsaka je do naslednjih volitev zapravila političen kapital ter s tem ustvarila prostor in potrebo za ustanovitev nove stranke. Se bo to zgodilo še četrtič,” se sprašujejo.
Po mnenju podpisnikov javnega poziva je slovenski volilni sistem zastarel in nedemokratičen. Po njihovem prepričanju ga zaznamujejo pravno in politično sporen določbe, ki strankam zagotavljajo številne privilegije pri oblikovanju volilnih list in odločanju kandidatov, hkrati pa ne omogočajo odločilne vloge volilcev pri izvolitvi državnih poslancev.
Goloba pozivajo, da sestavi strokovno komisijo s priznanimi strokovnjaki različnih izobrazbenih profilov in jim naloži nalogo, da pripravijo “celovit predlog novega volilnega sistema (zlasti zakona o volitvah v DZ)”. O tem predlogu oziroma več predlogih bi nato odločali na posvetovalnem referendumu, predlagajo.
“Prepričani smo, da je to edina pot, ki nas lahko pripelje do resnične demokratizacije volilnega sistema, ki si ga zdaj lastijo politične stranke,” so še dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje