Menu Item
Čeprav sluz, ki jo v teh dneh lahko opazimo na gladini morja na severu Jadranskega morja, neposredno ni nevarna za zdravje kopalcev, vseeno lahko draži kožo. Ker so poleg vode glavna sestavina sluzi ogljikovi hidrati, se vanje lahko ujamejo tudi patogeni organizmi – fekalne bakterije, zato ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Ste vedeli, da se lahko sluz v nočnih urah sveti?
Kopalci in mimoidoči lahko v teh dneh na gladini vode v Tržaškem zalivu in širše v severnem Jadranskem morju opazijo želatinasto rjavorumenkasto prevleko.
Kot smo pisali, gre za sluzenje morja. O pojavu so nekaj dodatnih pojasnil posredovali z Morske postaje Piran in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.
Sluzenje morja, ki je bilo v preteklih dneh sprva opaženo v globljih vodnih slojih, kasneje pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja, je naraven pojav, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za biologijo (Nib), kamor spada Morska postaja Piran. Dodali so, da sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izloči v vodo, a natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni.
V preteklosti so se sluzasti agregati razbili oziroma razgradili po močnejšem vetru ali nevihtah in biologi pričakujejo, da bo tudi tokrat tako. Pojav pa ni nič novega, saj se o njem pojavljajo zapisi iz leta 1729.
Sluz ni nevarna za zdravje kopalcev, lahko pa draži kožo
Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv, oblik in velikosti in lahko segajo od nekaj milimetrov do nekaj kilometrov.
Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih in na plažah.
Poleg vode so glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati, zato sami po sebi niso nevarni za zdravje kopalcev, so pojasnili. A se vanje lahko ujamejo številni organizmi, lahko tudi patogeni – fekalne bakterije –, zato ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo. Včasih lahko povzročijo draženje na koži zaradi trdih delcev.
Veliko bolj negativen vpliv imajo na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu, ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo oziroma onemogočeno, zaradi česar lahko poginejo.
Kakšna sluz je v slovenskem morju?
Mikroskopski pregledi sluzi iz slovenskega morja so pokazali na pestro sestavo mikroskopskih alg, ki so ujete v njej.
V površinski sluzi so biologi opazili veliko različnih fitoplanktonskih vrst, med katerimi so prevladovali različni dinoflagelati, kokolitoforidi in diatomeje. Poleg tega so opazili precej osebkov vrste Gonyaulax fragilis, za katere je značilno, da imajo celico obdano s tankimi celuloznimi ploščicami, ki lahko hitro razpadejo.
Raziskave z različnih svetovnih območij, kot so Nova Zelandija, Neapeljski zaliv, vzhodno Sredozemlje in tudi severni Jadran, so pokazale, da lahko namnožitve te vrste povezujemo tudi s pojavom sluzi, saj celice izločajo obilne količine polisaharidov oziroma kompleksnih sladkorjev, so še pojasnili na Nibu.
V nočnih urah se sluz lahko sveti
Na inštitutu so navedli še zanimivost: v nočnih urah lahko v sluzi, nabrani na površini, opazujemo pojav bioluminiscence. Če v sluz namreč dregnemo s palico ali vanjo vržemo kamenje, bomo opazili modrovijolično svetlikanje. Gre za pojav sproščanja svetlobe, ki je pogost pri različnih morskih organizmih, ljudje pa ga največkrat zaznamo zaradi mikroskopsko majhnih fitoplanktonskih organizmov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje