Kaj je bolje storiti, če na živilu opazimo plesen – živilo v celoti zavreči ali odstraniti samo plesen, preostanek pa pojesti?
Številnim se že ob misli, da bi zagrizli v plesnivo živilo, obrača želodec. Prav tako mnogim se je to že zgodilo, nemalo ljudi pa v plesnivih živilih uživa.
Navsezadnje so nekatere plesni namenjene temu, da živilo oplemenitijo – večinoma sire, kot so gorgonzola, brie ali camembert. Kaj pa če pojemo plesen, ki uživanju ni namenjena? Naj živila zavržemo ali je varno že, če plesnivi del zgolj odstranimo, preostanek pa pojemo?
Plesni zdravju večinoma niso nevarne, previdnost pa ni odveč
Če boste pojedli plesen, ki ni namenjena zaužitju, vam bo morda slabo, vendar ne zato, ker bi bila plesen strupena, ampak ker ima zanič okus, piše portal N1 Zagreb. Izjema so plesni, ki nastajajo večinoma na žitaricah in oreških, pa tudi na primer jabolkih, grozdnem soku ali zeleni. Te sicer vsebujejo t. i. mikotoksine, ki v majhnih količinah niso nevarni, pri dolgotrajnem uživanju pa lahko povzročijo težave, saj se nabirajo v jetrih in ledvicah.
Seznam mikotoksinov, njihovo delovanje in količine, ki so lahko nevarne, si oglejte tukaj.
Dobra stran je, da želodec za glive oziroma plesni predstavlja izjemno negostoljubno okolje in večina jih v njem ne preživi.
Tako vam, če pojeste majhno količino plesni in pri tem ne občutite nobenih drugih simptomov razen rahle slabosti, ni treba k zdravniku.
Drugače je, če slabost ali bruhanje trajata dlje časa. V tem primeru je obisk zdravnika primeren. Verjetno vam bo predpisal sredstva za pospešeno izločanje. Če se po zaužitju plesnivega živila pojavijo težave z dihanjem, pa gre najverjetneje za alergijo. Tudi v tem primeru je primerno obiskati zdravnika, čeprav ti simptomi relativno hitro minejo.
Katera plesniva živila je bolje zavreči?
Če niste preveč občutljivi, vas bo morda zamikalo, da bi samo odstranili plesnivi del živila, ostanek pa pojedli. V nekaterih primerih je boljše vse skupaj zavreči. Plesni oziroma glive imajo namreč nitke (hife), ki se kot nekakšne korenine lahko razširijo tudi v notranjost živila in tja razširijo strupe. Tako je priporočljivo zavreči naslednja živila: jagode, grozdje, borovnice, breskve, stročnice, drobno pecivo, orehe, jogurt, meso in kruh.
So pa pred vdorom plesni v notranjost večinoma varni trdi siri, trde salame ter trdo sadje in zelenjava. Pri takšnih živilih je dovolj varno samo odrezati plesnivo površino. Vendar pa pri tem vedno odstranite še kakšen centimeter okoliškega, na videz zdravega tkiva.
Nastanek in širjenje plesni lahko preprečimo
Plesni dobro uspevajo v toplem in vlažnem okolju. V njem se tudi razmnožujejo in njihovi trosi, ki so lahko prisotni v zraku, iščejo nove površine, na katerih bi se plesen lahko razširila.
Da bi to preprečili, je koristno upoštevati naslednje:
- Že ob nakupu preverite, ali je živilo plesnivo.
- Hrano nakupujte v majhnih količinah. Tako boste živila pojedli, še preden bi se na njih lahko razvila plesen.
- Živila zaščitite s plastično folijo.
- Pokvarljiva živila hranite v hladilniku, posebej po odprtju embalaže.
- Ostanke pojejte v treh ali štirih dneh od začetka uživanja ali odprtja embalaže.
- Hladilnik redno čistite.
- Vlago v prostoru ohranjajte pod 40 odstotki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje