Menu Item
Jeseni bomo imeli v Sloveniji predsedniške in lokalne volitve, prišlo pa bi lahko tudi do več referendumov. Mnenja pravnih strokovnjakov o tem, ali je zakonodajni referendum dopustno razpisati skupaj z volitvami, so različna.
Jeseni bi se utegnilo v Sloveniji odviti več zakonodajnih referendumov. Konec junija je pobudo za referendum o noveli zakona o vladi, podprto z 2500 podpisi volilcev, v državni zbor vložila Janševa stranka. Uveljavitev te novele, ki jo je državni zbor sprejel pred tremi tedni, bi Golobovi vladi omogočila povečanje števila ministrstev s 17 na 20. V SDS zatrjujejo, da z referendumom mislijo resno in da nameravajo zbrati 40.000 overovljenih podpisov volilcev, kolikor jih je potrebnih za zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma. Vodstvo državnega zbora je rok za zbiranje podpisov že določilo: teči začne 1. septembra in se bo zaključil 5. oktobra. Ker ima SDS veliko število članov in simpatizerjev ter razvejano terensko mrežo, je mogoče pričakovati, da ji bo 40.000 podpisov volilcev uspelo zbrati.
Po besedah naših virov iz največje opozicijske stranke pa bo SDS po vsej verjetnosti zbirala podpise še za en referendum, in sicer o včeraj spremenjenem zakonu o RTV. Koalicija je spremembe zakona ocenila kot nujne, saj da prinašajo umik politike iz upravljanja in vodenja javne radiotelevizije, SDS pa je v njih prepoznala povečanje odvisnosti RTVS od vladajoče politike. Ob tem spomnimo, da je pretežnemu delu sedanjih programskih svetnikov in članov nadzornega sveta pa tudi generalnemu direktorju javne radiotelevizije Andreju Grahu Whatmoughu, ki bi jim z uveljavitvijo novele zakona prenehal mandat, zelo blizu SDS oziroma njena politika.
Glede zakonodajnega referenduma o zakonu o nalezljivih boleznih – pobudo zanj sta v državni zbor vložila Gibanje OPS in Ljudska koalicija – so poslanci sicer včeraj sklenili, da ni dopusten, vendar pa je mogoče pričakovati, da se bodo pobudniki obrnili na ustavno sodišče.
V SDS so ob navajanju razlogov, zakaj naj o zakonu o vladi odločijo volilci, izrazili pričakovanje, da bo referendum izveden hkrati s predsedniškimi ali z lokalnimi volitvami. Pri tem so se sklicevali na zmanjšanje stroškov, nobenega dvoma pa ni, da želijo s hkratnim odločanjem povečati možnosti, da bi bil na referendumu dosežen kvorum in bi bil zakon o vladi zavrnjen. Po leta 2013 spremenjenem 90. členu ustave je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Ob tem pa se v delu politike in pravne stroke pojavlja vprašanje, ali je zakonodajni referendum sploh dopustno razpisati skupaj z volitvami. Na to vprašanje je danes na Twitterju opozoril tudi nekdanji direktor vladne službe za zakonodajo dr. Janez Pogorelec, ki je sicer vidni član NSi. “Odkar je uveden kvorum, referenduma ni dopustno razpisati skupaj z volitvami in tudi še nikoli ni bil, saj bi s tem izigrali kvorum,” je zapisal in opozoril na uvodnik, ki ga je aprila 2014 objavil v Pravni praksi.
Odkar je uveden kvorum, referenduma ni dopustno razpisati skupaj z volitvami in tudi še nikoli ni bil, saj bi s tem izigrali kvorum. Glej tudi moj uvodnik Pravne prakse št. 17/14. https://t.co/5wvngG2CQX
— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) July 15, 2022
V njem je izpostavil, da je s spremembo 90. člena ustave udeležba postala konstitutivni element vsakega zakonodajnega referenduma, na katerega ne bi smelo vplivati nič drugega kot zgolj volja volivca, da se udeleži referenduma. “Če bi na volišča dodatno privabili volivce še z volitvami ali z drugim referendumom, ki bi potekal sočasno, bi to pomenilo, da bi referendumska odločitev deloma izgubila svojo prvinsko samostojnost, ker bi bil kvorum v teh primerih lahko precej lažje dosežen. To dejstvo pa bi neposredno vplivalo na veljavnost ali neveljavnost referenduma in posledično na njegov izid – zavrnitev ali nezavrnitev zakona,” je poudaril Pogorelec.
Zakonodajni referendumi in volitve bi torej morali biti po njegovih navedbah izvedeni na različen dan; zavzel se je celo za primerno medsebojno časovno oddaljenost. “’Varčevalni argumenti’ za združevanje referendumov in volitev na isti dan potem ne bi smeli biti več upoštevani, vsaj če želimo na naših referendumih enako obravnavati vse posamezne predlagatelje referenduma in imeti posledično korektno izraženo referendumsko odločitev,” je v omenjenem uvodniku zapisal Pogorelec. Ob tem je izpostavil, da bi bili predlagatelji tistih referendumov, ki ne bodo hkrati z volitvami, postavljeni v bistveno drugačen in povsem neenakopraven položaj s tistimi predlagatelji, katerih referendumi bodo potekali sočasno z volitvami.
Nekdanji direktor vladne službe za zakonodajo se je pred osmimi leti tudi zavzel, da bi se pravila igre za vse referendume v tedaj nastajajoči noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi enako določila, saj da bi bilo nedopustno, če bi politika s taktičnim določanjem sebi ustreznega datuma prišla do želenega rezultata volitev. Svoje razmišljanje je ponazoril s takratno polemiko, kdaj naj bo razpisan zakonodajni referendum o zakonu o arhivih: vladajoča koalicija se je zavzemala za datum, ko kvorum skoraj gotovo ne bi bil dosežen, opozicija pa si je referendum želela skupaj z evropskimi volitvami. Na koncu je državni zbor referendum razpisal dva tedna po evropskih volitvah.
Profesorju za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Saši Zagorcu pa se načeloma ne zdi izključujoče, če je referendum razpisan na isti dan kot volitve. Nasprotno – kot dobrodošlo izpostavlja, da pride na referendum čim večje število ljudi. “Trditi, da referendum hkrati z volitvami ni dopusten, saj bi bil s tem izničen namen kvoruma, ne drži,” poudarja Zagorc. Po njegovih navedbah je namen kvoruma, da na referendumu ne odloči zgolj večina, ampak da je določeno vsaj minimalno število ljudi, ki morajo glasovati proti zakonu. “Če pride volilec na referendum in glasuje proti zakonu, ker so hkrati tudi volitve, s tem z ničemer ne deligitimira referendumske odločitve,” dodaja profesor na ljubljanski pravni fakulteti.
Pogorelec se strinja, da je dobro, če pride na referendum čim večje število ljudi. Vztraja pa, da bi bilo nesprejemljivo, če bi bil zakon zavrnjen zato, ker bi se referenduma zaradi hkratnih volitev udeležilo neprimerno več ljudi, kot bi se ga, če bi bil izveden samostojno. Po njegovem mnenju bi torej referendum, ki bi bil hkrati z volitvami, izničil institut kvoruma in različne predlagatelje postavil v povsem neenak položaj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje