Menu Item
Nekatere parlamentarne stranke bodo pilile svoje programe – kar štiri za jesen načrtujejo programske kongrese – druge nadaljujejo z obiski na terenu, tretje pripravljajo družabna srečanja, četrte snujejo kadrovske okrepitve, s pomočjo katerih bi volilce prepričale, da so dorasle prevzemu pomembnih vladnih mest. Strankarska jesen bo v znamenju bližajočih se volitev.
Do konca letošnjega leta se bodo zvrstili kongresi kar štirih parlamentarnih strank. Ker nobeden od njih ne bo volilni in bodo torej stranke zgolj prenavljale svoje programe, kakšnih pretresov ne gre pričakovati. Sezono kongresov bo sredi tega meseca odprla SMC. Stranka Zdravka Počivalška, ki jo javnomnenjska merjenja komaj še zaznajo, bo na prihodnjih volitvah igrala na karto sodelovanja z gospodarstvom in z lokalnimi skupnostmi. V tej luči po besedah njenih strategov potekajo tudi nekateri pogovori o povezovanju, na primer s predsednikom Gospodarsko aktivne stranke (ki je sicer tudi predsednik državnega sveta) Alojzom Kovšco.
Prav tako se SMC dogovarja o sodelovanju v koaliciji Povežimo Slovenijo, v okviru katerega naj bi na volitvah nastopile še SLS z Marjanom Podobnikom na čelu, stranka Zeleni Slovenije pod vodstvom Počivalškovega državnega sekretarja Andreja Čuša in Nova ljudska stranka Franca Kanglerja. Sodeč po nedavnih izjavah Alojzu Kovšci projekt Povežimo Slovenijo ni ravno pri srcu. Maja letos nam je namreč zatrjeval, da ni sile, ki bi ga prepričala, da bi se pridružil temu projektu. Še zlasti je bil oster do SLS, ki ga je v preteklosti poskušala zrušiti s čela državnega sveta. Kovšco smo želeli povprašati, ali se je v dobrih treh mesecih morda premislil, a se na naše klice ni odzval.
Zdravko Počivalšek je sicer že pred dobrim letom dni, ko je bil kongres SMC načrtovan za lansko jesen (zaradi epidemije covida-19 so ga nato prestavili), napovedal, da bodo na kongresu spremenili ime stranke. V SMC sedaj dopuščajo možnost, da tega prihodnji teden še ne bodo storili in bi k preimenovanju pristopili, ko bi bile že dorečene povezave z drugimi strankami oziroma lokalnimi listami. Sicer pa gredo razmišljanja o novem imenu v dve smeri. Prva je, da bi se v njem odražala gospodarska identiteta stranke, druga pa, da bi izbrali določeno besedo, ki bi pritegnila pozornost. Primer takšnega poimenovanja je bila v preteklosti na primer stranka Zares.
NSi bo igrala na karto sredinske stranke
Konec septembra ali v začetku oktobra se bodo na programskem kongresu sešli tudi predstavniki Stranke Alenke Bratušek. Po besedah njenega generalnega sekretarja Jerneja Pavliča bodo v programski dokument jasno zapisali, za kaj se SAB zavzema in kje so meje, ki jih ne bo prestopila. Kot temeljne socialno-liberalne vrednote stranke bodo izpostavili močno javno šolstvo in javno zdravstvo, neodvisne medije, pravno državo, neposeganje v delo policije, svobodno gospodarstvo … “Gre za temeljne vrednote, ki so, če jih stranka sprejme na programskem kongresu, zavezujoče in jih morajo spoštovati tudi njeni predstavniki v parlamentu. Tako se ne more zgoditi to, kar se zdaj dogaja Desusu,” pravi Pavlič. Nobenega dvoma sicer ni, da bo SAB poskusila izkoristiti Desusovo izgubljanje podpore in bo še bolj odločno nagovarjala upokojence, v katerih prepoznava pomembno volilno bazo.
Predstavniki NSi se na kongresu zberejo vsako leto, volilni in programski kongres pa se izmenjujeta: ker so imeli lani volilnega, bo novembra na vrsti programski. Njegove vsebine še niso natančneje dorekli, se pa ne nameravajo posloviti od sklicevanja na umirjeno sredinsko usmerjenost stranke. Pričakovati je mogoče, da bodo poskušali krščanski demokrati prav s poudarjanjem sredinske drže pred volitvami prikazovati razliko med svojo stranko in Janševo SDS, poteze katere so sicer v tem mandatu zvesto podpirali, in si odpreti vrata v morebitno prihodnjo levosredinsko koalicijo.
Že čez teden dni pa se bodo krščanski demokrati zbrali na taboru v Žužemberku. Lani so se morali zaradi epidemije temu tradicionalnemu družabnemu dogodku stranke odpovedati, letos pa ga bodo skušali vendarle izpeljati. Pričakujejo pa, da bo udeležba, ker bo zahtevano izpolnjevanje pogojev PCT, nekoliko nižja, kot je bila v preteklosti, ko se je na strankinih taborih zbralo tudi okoli 3000 članov in simpatizerjev.
Zadnjega v seriji letošnjih programskih kongresov naj bi novembra ali decembra izpeljala LMŠ. Stranka bo skušala z obsežnim programskim dokumentom preglasiti očitke o njeni vsebinski in programski šibkosti. Za zdaj so glede vsebine programa še skrivnostni. Poudarjajo le, da bodo njegove prioritete izhajale iz soočenja Slovenije s kompleksnostjo post covid obdobja – osredotočili naj bi se na reševanje gospodarskih, socialnih, družbenih, psiholoških in drugih posledic. Že spomladi pa se bo LMŠ sešla še na enem kongresu – ta bo volilni.
Bo Desus v soboto zadnjič praznoval rojstni dan kot parlamentarna stranka?
Ostale parlamentarne stranke kongresov letos sicer ne bodo imele, načrtujejo pa vrsto drugih dogodkov. Najbolj napeto vzdušje je mogoče pričakovati na klavzuri Desusa prihodnji teden, kjer se bodo po napovedi predsednika stranke Ljuba Jasniča izrekli tudi o ravnanju njihovih poslancev. Kot smo poročali, predsednik Desusa ne izključuje možnosti, da bi se poti stranke in njenih poslancev, če bodo ti še naprej zavračali dogovor o sodelovanju, razšle. “Tako ne gre več naprej,” je poudaril.
Dan po klavzuri pa bo upokojenska stranka v Arboretumu Volčji Potok praznovala 30-letnico obstoja. Prvega poslanca je dobila že leta 1992, ko je kandidirala na skupni listi ZLSD (današnja SD). Od tedaj je Desus parlamentarna stranka, javnomnenjska merjenja pa nakazujejo, da se mu na volitvah prihodnje leto v državni zbor ne bo uspelo uvrstiti.
Levica bo prepričevala volilce, da je pripravljena prevzeti odgovornost
Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB bodo v prihodnjih tednih sklicale vsaka svoje organe, na katerih bodo potrjevale dogovor o oblikovanju povolilne koalicije. Pri SD bo to nalogo opravilo predsedstvo stranke. To naj bi že oktobra potrjevalo tudi kandidatne liste za prihodnje parlamentarne volitve.
Socialni demokrati sicer v kampanjah stavijo na stik z ljudmi na terenu. Tokrat so z obiski po Sloveniji začeli že junija, njihova turneja Slišimo vas pa se bo zaključila konec septembra z večjim dogodkom v Ljubljani. S tem pa Socialni demokrati z obiski na terenu ne bodo prenehali, temveč jih bodo, kot pravijo, še okrepili. V zaključni fazi pa je programski projekt, v katerem strokovni sveti SD opravljajo analizo stanja in pripravljajo razvojne rešitve do leta 2030.
V Levici so o temah, ki jih bo stranka postavila v ospredje pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami, še skrivnostni. Navajajo zgolj tri krovna področja – socialno-ekonomska alternativa kapitalizmu, zelena transformacija in prihodnost demokracije – znotraj katerih naj bi v prihodnjih dneh določili prioritete. Sodeč po izpostavljanju, da se je stranka poleti ukvarjali z vprašanjem, kako se pripraviti na troje volitev in na vstop v vlado, pa se bo Levica v prihodnjih mesecih osredotočila predvsem na prepričevanje volilce, da je pripravljena in sposobna sodelovati v prihodnji vladi ter prevzeti odgovornost. V tej smeri bodo šla tudi prizadevanja Levice, da bi k sodelovanju pritegnila ljudi, ki bi lahko prevzeli zahtevna mesta v vladi.
Slovenska demokratska stranka v prihajajoči jeseni načrtuje regijska srečanja članov ter sejo sveta SDS. “Delovanje stranke bo v jeseni osredotočeno na reševanje epidemije covida-19 in tekoče izpolnjevanje koalicijske pogodbe v sodelovanju s političnimi partnerji,” so navedli v SDS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje