Evropska agencija za zdravila namerava jeseni odobriti cepivo podjetja Pfizer/BioNTech, ki je prilagojeno za zaščito pred koronavirusnima podrazličicama omikrona BA.4 in BA.5. Podrazličici povzročata tudi zdajšnji val okužb pri nas. Naši strokovnjaki pa starejšim in ranljivim skupinam priporočajo, naj ne čakajo na prilagojena cepiva, ampak naj se čim prej cepijo z obstoječimi cepivi.
Iz Evropske agencije za zdravila (Ema) so sporočili, da so v ponedeljek začeli pregled prilagojenega Pfizerjevega cepiva, namenjenega podrazličicama BA.4 in BA.5, ki sta bolj prenosljivi in se bolj uspešno izogibata imunskemu sistemu kot prejšnje različice virusa. Zaradi novega vala okužb, ki sta ga podrazličici povzročili, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) julija opozorila, da pandemije še zdaleč ni konec. “Ema pričakuje, da bo prejela vlogo za prilagojeno cepivo BA.4/5, ki ga je razvil Pfizer/BioNTech in ki bo jeseni ocenjeno za morebitno hitro odobritev,” je za tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik Eme.
Že septembra pa bi bili lahko odobreni cepivi, ki sta ju podjetji Pfizer/BioNTech in Moderna razvili za zaščito pred prvo podrazličico omikrona BA.1. Podjetji Pfizer in Moderna sta vložili ločeni vlogi za odobritev teh cepiv 22. julija.
Koronavirus ves čas mutira in glede na analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) osnovna različica omikrona (BA.1) pri nas v populaciji ne kroži več. Približno desetino primerov pripisujejo podrazličici BA.4, okrog 80 odstotkov pa podrazličici BA.5, ki je najbolj nalezljiva doslej in katere delež še narašča. Podobno stanje je po vsej Evropi.
Naj se cepim zdaj ali potem?
Ob napovedih se marsikomu zastavlja vprašanje, ali naj gre po (ponovni) odmerek cepiva takoj ali naj raje počaka še nekaj mesecev. Cepivo, ki ga imamo na voljo, je bilo namreč narejeno proti osnovni, tako imenovani vuhanski različici koronavirusa.
“Starejši od 80 let in tisti z resnimi kroničnimi boleznimi naj se takoj cepijo z drugim poživitvenim odmerkom,” svetuje članica in nekdanja vodja skupine za cepljenje pri NIJZ dr. Bojana Beović. Po njenih besedah podatki kažejo, da je cepljenje s četrtim odmerkom v tej skupini priporočljivo, saj ščiti pred težjim potekom bolezni. Manj strogo priporočilo velja za starejše od 60 let. Med ogroženimi kroničnimi bolniki je izpostavila onkološke in sladkorne bolnike ter tiste s povišanim krvnim tlakom.
Več o najbolj razširjeni podrazličici pri nas preberite v članku Omikron BA.5: najbolj nalezljiva in izmuzljiva različica koronavirusa doslej.
Več o priporočilih za cepljenje preberite v kolumni dr. Alojza Ihana: Cepiva za omikron in naprej. Dr. Ihan je imunolog in vodja skupine za cepljenje pri posvetovalni skupini NIJZ.
Dr. Marta Grgič Vitek, namestnica vodje delovne skupine za cepljenje NIJZ, je poudarila, da drugi poživitveni odmerek, za katerega sta odobreni zgolj cepivi mRNK Pfizerja in Moderne, priporočajo vsem, pri katerih je mogoče pričakovati težak potek bolezni. Še posebej nujno je cepiti oskrbovance v domovih starejših, je poudarila. “Kolegi epidemiologi nam vsak dan pošiljajo obvestila o izbruhih v posameznih domovih za starejše. Seveda so poteki bolezni bistveno lažji, kot so bili, vendar kdo še vedno konča v bolnišnici. To bi bilo zelo smiselno preprečiti.”
Vprašali smo jo, koliko časa ‘drži’ zadnji odmerek cepiva. “Na slovenskih podatkih smo dokazali, da je zaščita proti težki bolezni zelo dobra in traja vsaj šest mesecev. Velikokrat namreč slišimo, da so cepiva neučinkovita. Res so slabše učinkovita proti okužbi, proti težjemu poteku bolezni pa so zelo učinkovita,” je poudarila Grgič Vitek. “Bolj ogroženim skupinam priporočamo, naj ne čakajo na nova cepiva.” Minimalni razmik od zadnjega cepljenja je sicer tri mesece. “Tudi na slovenskih podatkih smo dokazali, kako učinkovita so ta obstoječa cepiva. Z matematičnim modeliranjem so pokazali tudi korist zgodnjega drugega poživitvenega odmerka v skupinah, pri katerih lahko bolezen težje poteka.”
Poleg tega bi bilo dobrodošlo, je dodala, da se cepi čim več ljudi, ki se še niso. Naša precepljenost je namreč nižja od povprečja držav Evropske unije.
Kaj pa mlajši?
Prvi poživitveni odmerek Beović priporoča vsem, medtem ko drugi pri mlajših ni potreben. Dodaja, da bo (ponovno) cepljenje za celotno populacijo verjetno smiselno v jesenskem času, skupaj s cepljenjem proti gripi.
Da lahko mlajši in tisti, ki ne spadajo med ranljive bolnike, počakajo na prenovljena cepiva, prva naj bi bila na voljo oktobra, je dejala Grgič Vitek. “Ni še povsem jasno, kaj bodo regulatorji odobrili. Če bo to cepivo, ki pokriva omikron različico BA.1, bo to relativno hitro na voljo v dovolj velikih količinah. Če bo to cepivo, ki pokriva različico BA.4/5, pa bo verjetno na voljo novembra.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje