Aprila so evropski poslanci glasovali o podaljšanju posebnih pravil Evropske unije za boj proti spolni zlorabi otrok na spletu. Medtem ko je večina slovenskih evropskih poslancev priglasila podaljšanju uredbe, ki ščiti otroke pred spletnimi zlorabami, se poslanka Irena Joveva s podaljšanjem ni strinjala. Za N1 je pojasnila, zakaj je edina izmed osmerice slovenskih evropskih poslancev glasovala proti. Med drugim je poudarila, da njeno odločitev v predvolilnem obdobju izrabljajo za politično obračunavanje, a da stvar ni črno-bela.
V teku je predvolilna kampanja za evropske volitve, zato so pretekle odločitve slovenskih evroposlancev, ki se bodo znova borili za položaj, še pod dodatnim drobnogledom. Nekaterim je ob pregledu preteklih glasovanj v oči padla odločitev Irene Joveve s prve polovice aprila.
Bila je namreč edina slovenska evropska poslanka, ki je 10. aprila glasovala proti začasni uredbi o izjemi posega v zasebnost, s katero Unija omogoča odkrivanje gradiva o spolni zlorabi otrok na spletu. Kritiki na družbenih omrežjih navajajo celo, da Joveva očitno podpira spolno zlorabo otrok na spletu. Oglasil se je tudi prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. “Kakšna sramota,” je pripisal poobjavi izpiska glasovanja na družbenem omrežju X.
Zakaj je Joveva glasovala proti?
Slovenska evroposlanka Joveva je za N1 pojasnila, da uredbe o odstopanju od pravil ni podprla, ker omogoča masovni nadzor osebne komunikacije.
“Gre za izjemo, ki tehnološkim podjetjem omogoča, da imajo dostop do vseh vaših zaupnih in osebnih komunikacij ter podatkov prek aplikacij, kot so WhatsApp, Messenger in druge, ki so sicer po evropski zakonodaji praviloma zaščitene,” je navedla. V nadaljevanju je razložila, da ta začasna uredba tehnološkim podjetjem omogoča tudi vpogled v besedila in fotografije v zasebnih sporočilih, ne le v javne objave na omrežjih – kljub šifriranemu načinu shranjevanja podatkov.
“Ta vaša komunikacija in osebni podatki nato romajo v različne centre v ZDA in tako nad njimi nimamo nobenega nadzora,” je poudarila Joveva. Dodala je, da gre za nedopusten poseg v zasebnost, s katerim se dopušča nadzor nad vsemi Evropejkami in Evropejci.
“Stvari niso črno-bele”
Na drugi strani pa Joveva v celoti podpira dolgoročni pravni okvir za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu ter boj proti njej (CSAM) in stališče Evropskega parlamenta glede tega okvirja. Dodala je, da so na odboru LIBE v Evropskem parlamentu osnutek te uredbe pripravili na bolj varen način za državljane Evropske unije, saj da omogoča bolj učinkovit boj proti zlorabi otrok, hkrati pa ne posega v zasebnost na spletu, kot je masovni in vsesplošni nadzor nad osebno komunikacijo.
“Te stvari niso črno-bele in zdi se mi nesprejemljivo, da se na takšni tematiki kakorkoli zavaja javnost o mojih glasovanjih,” je bila ostra do kritik na družbenih omrežjih. Dodala je tudi, da njeno nasprotovanje “družbi nadzora” nima nikakršne povezave s tem, da bi “očitno podpirala spolno zlorabo otrok na spletu”. Takšne zapise je označila za nesprejemljive, nehigienične in skrajno sprevržene.
“Torej, v celoti podpiram uredbo CSAM, ne podpiram pa odstopanja od pravil o obdelavi osebnih podatkov in varstva zasebnosti na področju elektronskih komunikacij, saj to omogoča masovni nadzor osebne komunikacije,” je zaključila.
Evroposlanka Joveva Svet EU poziva, naj kot sozakonodajalec “končno določi” še svoje stališče pri SCAM uredbi in reformirani uredbi e-zasebnosti, s tem pa omogoči učinkovit in uravnotežen boj proti spolnim zlorabam in ohranitvi zasebnosti ostalih komunikacij. “Poleg omenjene uredbe si moramo prizadevati tudi za ozaveščenost ljudi, kakšne pasti obstajajo na spletu in kako zaščititi svoje otroke pred spolnimi napadi na spletu,” je opozorila.
Uroš Kokol/N1
Ostali slovenski evropski poslanci (z izjemo Milana Brgleza, ki o zadevi ni glasoval, ker se seje zaradi kampanje za predsednika SD ni udeležil – drugače bi glasoval za) so glasovali “za” podaljšanje uredbe. Evroposlanec Matjaž Nemec je za N1 pojasnil, da izjema od pravil EU o zasebnosti omogoča lažje zaznavanje spolnih zlorab otrok na spletu in ker je bilo to potrebno, saj bi veljavnost izjeme potekla avgusta 2024. “Sem pa absolutno proti temu, da bi se tako pomembna tematika, kot je preprečevanje ter odkrivanje enega najhujših kaznivih dejanj, opirala na začasnost in izjeme,” je dodal.
Nemec meni, da bi moral boj proti spolnim zlorabam otrok zajemati še strategijo za preprečevanje, odkrivanje in pregon spolnih zlorab otrok, z izvršnimi programi, ki naj v kratkih časovnicah merijo učinkovitost ukrepov ter jih sprotno po potrebi hitro prilagajajo.
Tudi večina ostalih evroposlancev “za”
Dosedanja uredba o izjemah od pravil EU o zasebnosti bi sicer potekla avgusta letos, a Evropskemu svetu in parlamentu do takrat ne bo uspelo potrditi in vpeljati dolgoročnega pravnega okvirja na tem področju. Zato so evropski poslanci predlagali podaljšanje začasne uredbe še do aprila 2026.
Kot kaže izpisek glasovanja, je bil predlog s 469 glasovi “za” sprejet, 112 evropskih poslancev je glasovalo proti, 37 pa se jih je vzdržalo. Večina parlamenta je bila prepričana, da je bilo podaljšanje nujno za zapolnitev pravne praznine na tem področju.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje