Jubilej dvojezičnega vrtca v Števanovcih ob opozorilih o usihanju slovenske besede

Dvojezični vrtec v Števanovcih v Slovenskem Porabju na Madžarskem je obeležil 40 let delovanja. Ob jubileju je ravnateljica dvojezične osnovne šole in vrtca Števanovci Agica Holec v izjavi za STA opozorila na pomen in hkrati krhkost dvojezične vzgoje v okolju, kjer se raba slovenskega jezika vse hitreje umika iz vsakdanjega življenja.
Ravnateljica dvojezične osnovne šole in vrtca Števanovci Agica Holec je povedala, da je v vrtcu ena mešana skupina s 23 vpisanimi otroki. "Jaslic nimamo, zato sprejemamo otroke od približno dveh let in pol, če ne potrebujejo več pleničk. Po zakonu pa morajo otroci od tretjega leta dalje obvezno obiskovati vrtec," je pojasnila.
Po njenih besedah je v štirih desetletjih vrtec obiskovalo približno 800 otrok, čeprav natančnih številk zaradi mešane starostne skupine ni mogoče zanesljivo navesti. "Nekoč vrtec ni bil obvezen, otroci so prihajali različno dolgo, nekateri celo več let zapored. Danes je sistem strožje urejen," je dodala.
Poseben izziv po njenih besedah predstavlja kadrovska in jezikovna slika. V vrtcu bi po predpisih morali imeti dve vzgojiteljici in varuško, trenutno pa delo poteka v spremenjenih okoliščinah, saj sta obe vzgojiteljici na porodniškem dopustu.
"Zdaj imamo vzgojiteljico, pedagoško asistentko in varuško, ki ne govorijo slovensko. Ključno pomoč nudi pedagoginja iz Slovenije Nina Orban, ki obvlada oba jezika in skrbi, da otroci slišijo slovenščino pri pesmicah, izštevankah in pravljicah," je poudarila Holec.

Po zakonu bi morali vsi učitelji in vzgojiteljice sicer imeti srednji jezikovni izpit iz obeh jezikov, a ravnateljica priznava, da je to v praksi težko doseči. "To ne gre čez noč. Trudimo se, a okoliščine so zahtevne," je dejala.
Holec kot posebej zaskrbljujoč izpostavlja upad rabe slovenskega narečja v družinah. "Otroci danes skoraj ničesar več ne prinesejo od doma. Nekoč so se starši in stari starši pogovarjali v narečju, danes pa pogosto niti starejši več ne govorijo slovensko. To je velika sprememba," opozarja.
Dvojezičnost je sicer temelj delovanja vrtca - vse dejavnosti potekajo v obeh jezikih, otroci pa vsakodnevno slišijo osnovne besedne zveze, kot so pozdravi, prošnje in zahvale. "Ne bodo sicer še komunicirali v slovenščini, a pomembno je, da jezik slišijo in ga ponavljajo," pravi ravnateljica.
Vrtec obiskujejo tudi otroci iz širše okolice, ne le iz Števanovcev, temveč tudi iz Andovcev, Verice, Monoštra in drugih porabskih vasi. "Če bi imeli samo otroke iz vasi in bližnje okolice, jih ne bi bilo dovolj. Se pa starši pogosto odločajo za naš vrtec, ker je manjši in se lahko z otroki več in bolje ukvarjamo," pojasnjuje Holec.

Podobna slika je tudi na šoli. Trenutno je v Dvojezično osnovno šolo Števanovci vpisanih 36 učencev v osmih razredih. Skoraj polovica jih prihaja iz drugih krajev. "Manjše število otrok omogoča bolj individualno delo, zato se nekateri starši zavestno odločajo za našo šolo," je povedala ravnateljica.
Kljub temu jo skrbi nadaljnja pot učencev. "Tudi po osmih letih učenja slovenščine pet ur tedensko in dvojezičnega pouka mnogi ne izberejo slovenščine v nadaljnjem šolanju. Tudi tisti, ki gredo na gimnazijo ali srednjo šolo, se pogosto ne odločijo za slovenski jezik," ugotavlja.
Po njenih besedah je štiridesetletnica vrtca priložnost za razmislek o spremembah, ki jih je prinesel čas. "Vidim, kako je bilo nekoč in kako je danes. Kako bo naprej, ne vem, vem pa, da brez podpore doma in v skupnosti dvojezična vzgoja ne more obstati sama od sebe," je sklenila Holec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje