Menu Item
Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da so na Gorenjskem zaznali povečanje primerov tularemije, znane tudi kot zajčja mrzlica. Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili, zato svetujejo previdnost in nošnjo zaščitnih mask.
Na Gorenjskem so v zadnjem mesecu zaznali več primerov nalezljive bolezni tularemija ali zajčja mrzlica. Večina je povezana z intenzivnejšim prašenjem ob košnji in spravilu sena. Primeri se zaenkrat pojavljajo na območju Sorškega polja, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Glavni znaki tularemije, ki jo povzroča bakterija Francisella tularensis, so vročina, splošno slabo počutje, glavobol, kašelj in povečane bezgavke. Na koži je lahko na mestu, kjer je bakterija vstopila v telo, razjeda. Na pljučih pa se lahko pojavijo spremembe.
Bolezen prenašajo zlasti poljski glodalci, ki s svojimi izločki lahko okužijo okolico. Bolezen se na človeka največkrat prenese z vbodom okuženega klopa, lahko pa tudi z vdihavanjem okuženega prahu ali uživanjem okužene vode in premalo toplotno obdelanih živil. V trenutnih razmerah na Gorenjskem je največ okužb zaradi vdihavanja okuženega prahu ob kmečkih opravilih.
Ker so za preprečevanje te bolezni najpomembnejši splošni ukrepi med bivanjem in delom v naravi in na kmetiji, prebivalce prosijo, da v trenutnih razmerah pri strojnih kmečkih opravilih poskrbijo, da so vrata in okna traktorja med delom ves čas zaprta. S kirurško masko se je treba zaščititi pri kmečkih opravilih v zaprtih prostorih, še posebej če so opazili sledi glodalcev, prav tako pa tudi pri čiščenju drvarnic in pri drugih kmečkih opravilih, kjer se intenzivneje praši. Med zadrževanjem v naravi pa svetujejo uporabo odganjalcev za klope in komarje.
Med drugimi ukrepi za manjšo verjetnost okužbe s tularemijo sta nasveta, da za prehrano in higieno uporabljamo le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov in da preprečujemo dostop glodalcev in mrčesa do bivališč z zamrežitvijo oken in odprtin. Redno je treba tudi izvajati postopke dezinsekcije in deratizacije, še posebej če opazimo iztrebke glodalcev.
Poleg tega je treba meso in živila živalskega izvora pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelati. Preprečiti je treba navzkrižno onesnaženje živil, zlasti onesnaženje že očiščenih in gotovih živil. Poskrbeti pa je treba tudi, da teh živil ne onesnažimo z umazanimi rokami, kuhinjskimi pripomočki, priborom, delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili oz. mesom.
Pri ravnanju s surovim mesom divjih živali priporočajo uporabo rokavic. Še posebej svetujejo previdnost pri rokovanju z divjimi živalmi, ki se jih ne smemo dotikati, še zlasti če se nenavadno vedejo in so že na videz bolne. Poginule živali je treba pobrati in odstraniti z rokavicami, zapreti v polivinilasto vrečko in odvreči v komunalne odpadke. Še bolje je, da se poginulih živali v naravi ne dotikamo. Če pa opazimo več poginulih živali ali trupel večjih divjih živali, je treba o tem obvestiti veterinarsko higiensko službo.
Tularemija je sicer redka bolezen. V Sloveniji je bilo med letoma 2014 in 2023 letno potrjenih od nič do 54 primerov okužbe. Največ jih je bilo leta 2021, ko so v goriški regiji zabeležili izbruh te bolezni. Na Gorenjskem je bilo med letoma 2014 in 2023 prijavljenih od nič do tri primere letno, letos pa do 16. julija že devet primerov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!