Zakoj Prekmurci tak radi gučimo? Fčasi, kak se srečamo na kakšon drugon konci Slovenije, preklopimo po svoje. Zakoj je tomi tak? Prekmurci mamo fejst izraženo identiteto, lejko celo povejmo, ka ide za prekmursko identiteto. To pa je posledica indašnjih političnih pa kulturnih dogajanj. Zaradi toga je občutek povezanosti telko močnejši, ta povezanost pa se kaže prek jezika, je pravo dr. Hotimir Tivadar, prekmursko govoreči slovenist, sicer profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. K tomi, ka mo ešče dale lejko širili svojo rejč, de v bodoče pomagala tüde praf posebna publikacija Prekmurščina, kinč predragi.

V je prišla posebna čitanka, cilou takšna, ka gučij. Ka najprle razložimo njeni naslov, verjetno je nej glij jasno, ka pomeni kinč. To je indašnja rejč za kinč. Aja, ne razmite, ka malo načik gučimo. Zakoj je prekmurščina tak načišna od knjižne slovenščine? Fajno pitanje. Profesor na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Hotimir Tivadar enoga od vzrokov za to vidi tudi v ton, ka je Prekmurje bilo dugo odrejzano od slovenskoga kulturnoga placa, madžarski guč pa je bil tisti, ka je davo intonacijo.

Da bo bolj razumljivo, nadaljujmo v knjižnem jeziku. Pred kratkim je torej izšla prav posebna čitanka, tudi govoreča knjiga ali zvočnica, z naslovom Prekmurščina, kinč predragi – Živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi. V prejšnjem odstavku se je zataknilo pri besedi kinč, ki pomeni zaklad. Da se je s to publikacijo postavil spomenik prekmurskemu narečju, pove njena urednica Aleksandra Lutar Ivanc, ki je tudi sama po rodu Prekmurka. “Izbrala sem besedo spomenik, ker je dejansko prekmurščina dobila dokument, v katerem je prvič v zgodovini narečja zbranih 57 različnih vrst besedil, in sicer od prvih zapisov stare prekmurščine v verskih besedilih pa do besedil, ustvarjenih izpod peres znanih poetov,” je pojasnila Lutar Ivanc. Vse od Ferenca Temlina, Števana in Mikloša Küzmiča pa do Ferija Lainščka, Nike Zorjan in drugih.

Avtorji, pet prekmursko govorečih slovenistov in jezikoslovcev, Maja Hajdinjak, Valentina Novak, Suzana Panker, Klaudija Sedar in Tivadar, so postavili neke vrste zgodovinski lok tega, kako se je prekmurščina pojavljala v pisanem mediju. Ker pa zapisana oblika narečja med Rabo in Muro sama po sebi bralcu ne ponuja posebnega izkustva, je zraven še zvočni zapis besedil. Publikacija, ki je izšla pri Mladinski knjigi, tako z besedili povezuje preteklost s sedanjostjo ter predstavlja prekmurščino v zvoku in sodobni pisavi. Posebnost knjige so povezave na izvirna zapisana, govorjena in peta besedila preko QR-kod, ob knjigi pa je priložen tudi USB ključ. Predsednik murskosoboškega društva generala Maistra Marjan Farič je na petkovi predstavitvi knjige strnil, da se bo z njo krepila jezikovna in kulturna zavest Prekmurja s poudarkom na slovenskem prekmurskem jeziku, ki je bil in ostal tista tolerantna kulturna stvarnost, ki pomembno določa Prekmurce in jih dela tako posebne.

V knjigi je na kratko predstavljena tudi zgodovina prekmurskega jezika, ki se je zaradi dolgotrajne odrezanosti od slovenskega kulturnega prostora oblikoval nekoliko drugače od knjižnega jezika. “Madžarski prostor je bil tisti, ki je diktiral intonacijo,” je Tivadar pojasnil enega od vzrokov različnosti narečja. “Druga stvar je pa ta, da je Prekmurje na skrajnem vzhodu države, ki ima tradicijo pri Cirilu in Metodu. Ta jezik je bil dolga desetletja in stoletja knjižni jezik, ki se je uporabljal v različnih besedilih, tudi v publicistične namene na prelomu stoletja,” je še opisal eden od avtorjev knjige Tivadar. Izpostavil je, da se v zadnjem času vse bolj poudarja, da je bil na vzhodu slovenski jezik, ki je dejansko živel in se nato v končni fazi uresničil kot prekmurski knjižni jezik.

Urednica knjige Lutar Ivanc priznava, da se je med zbiranjem gradiva naučila veliko novega, predvsem o zgodovini prekmurščine. “Bila sem zelo presenečena ob sistematičnem popisu vseh glasov, seveda smo naleteli tudi na kakšne izjeme, ki jih nismo znali popredalčkati. Predvsem je šlo za široke e-je in o-je, ampak glede na to, da se prekmurščina v vsaki vasi govori drugače, nam je kar uspelo,” je strnila in dodala, da “Prekmurci res močno čustveno doživljamo svoje narečje”. “Velikokrat poudarjamo, kako pomembno je, da ga ohranjamo, kako lepo narečje je to in kako ponosni smo, da gučimo,” je sklenila.

Kako dolgo je knjiga nastajala?

Prekmursko društvo generala Maistra Murska Sobota je že leta 2016 javno predstavilo pobudo za projekt Prekmurski jezik in kultura, v katerem je bilo ključno leto 2019, ko je bilo narečje vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Takrat je minila tudi 100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V društvu poudarjajo, da je bistvo projekta poleg promocije prekmurske kulture tudi ohranitev omenjenega jezika na ozemlju Slovenije kot tudi v zamejstvu. Prekmurski jezik je namreč edini knjižni jezik, ki se je ohranil po oblikovanju enotne slovenske knjižne norme, kot osrednji gradnik domoljubne zavesti v zgodovini Prekmurja pa je odigral ključno vlogo pri ohranjanju narodnostne pripadnosti ter zavesti prekmurskega življenja kot dela slovenskega jezikovnega in etničnega prostora.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.