Menu ItemSlovenski zapori so že dlje časa prenatrpani, poleg prostora močno primanjkuje tudi kadra. Vlada je zato včeraj izdala odlok, ki med drugim omogoča začasno izpuščanje zapornikov. Generalni direktor uprave za izvrševanje sankcij je podrobneje predstavil predlagane ukrepe in zagotovil: "Začasni izpust zapornikov ne pomeni, da bomo na široko odprli vrata in v ponedeljek izpustili večjo skupino ljudi iz zaporov."
Vlada je na včerajšnji seji vlade izdala odlok o zaostrenih varnostnih razmerah v zaporih zaradi kadrovskih ali prostorskih težav in sprejela dva začasna ukrepa. Danes ju je podrobneje komentirala uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.
“Ne gre samo za poostrene varnostne razmere. Iskali smo ukrepe, ki predvsem obravnavajo problematiko prezasedenosti zavodov in pomanjkanje varnostnega kadra,” je uvodoma pojasnil generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen in pojasnil, da sprejeti odlok predvideva tri ukrepe.
Največ prahu je dvignil ukrep o začasni prekinitvi zaporne kazni. “Ukrep že obstaja v veljavni zakonodaji. Do zdaj so bili razlogi za izpust na strani zaprtih, zdaj nastaja ukrep z razlogi na strani zavoda,” je dejal. Obsojence so denimo zdaj iz zapora izpuščali zaradi slabega zdravstvenega stanja ali opravljanja neodložljivih del, po novem pa bo zadostni razlog tudi prenatrpanost zavodov.
“Stanje prezasedenosti alarmantno narašča, glavna težava so pripori, na kar zaporski sistem nima vpliva,” je spomnil Majcen. S tem ukrepom si želijo sprostiti nekaj postelj, da bo stanje nekoliko bolj vzdržno. “To ne pomeni, da bomo na široko odprli vrata in v ponedeljek izpustili večjo skupino ljudi iz zaporov, to se ne bo zgodilo,” je tudi zagotovil in v nadaljevanju razložil, da bodo vsakega kandidata za začasni izpust obravnavali individualno.
Začasno prenehanje prestajanja zaporne kazni bo veljalo do tri mesece, z možnostjo podaljšanja.
Ne bodo pa kandidatov omejevali s tem, za katere vrste kaznivih dejanj so bili obsojeni, je dodal Majcen. “Naloga zaporov je, da jih pripravljamo na življenje po prestajanju kazni. Tega ukrepa bo deležen nekdo, ki že hodi iz zapora, in vidimo, da to ne predstavlja tveganj, in tudi tisti, ki so kazen nastopili s prostosti.” Veljalo bo, da bodo lahko obsojenci zanj zaprosili šest mesecev pred koncem prestajanja kazni in pod pogojem, da so že prestali najmanj dve tretjini kazni.
O številkah zapornikov, ki bi lahko izpolnjevali pogoje, ni želel govoriti, je pa zagotovil, da varnost javnosti zaradi izpustov ne bo ogrožena. Ukrep bodo uporabili samo v tistih zaporih in samo takrat, ko prenatrpanosti ne bo mogoče rešiti niti s premestitvami. “Tega ne bo veliko, bodo pa posamezni primeri.” O primerih bodo začeli razglabljati ob začetku veljavnosti odloka, ki bo po njegovi objavi v uradnem listu.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je sicer včeraj govorila o 30 zapornikih.
O stanju v slovenskih zaporih smo na N1 pisali tudi v rubriki POGLOBLJENO v člankih Izredne razmere v slovenskih zaporih: kaj smo videli med zaporniki in Reševanje izrednih razmer. “Izbiramo med samimi slabimi možnostmi”.
Drugi ukrep je vračanje nekdanjih pravosodnih policistov v zaporniški sistem. Na delo pravosodnih policistov se bodo v primeru hudega pomanjkanja delovne sile lahko vrnili tako že upokojeni pravosodni policisti kot tudi tisti zaposleni, ki so nekoč opravljali delo pravosodnih policistov in zdaj druge naloge. “To je skrajni ukrep, če na primer zmanjka pravosodnih policistov za dnevno delo,” je dodal Majcen.
Po njegovi oceni je med še zaposlenimi v sistemu URSIKS okoli 25 nekdanjih pravosodnih policistov, ki bi se lahko vrnili na delo, stike vzpostavljajo tudi z drugimi. Točne številke morebitnega dodatnega kadra ne ve.
Majcen je povedal, da zakon predvideva tudi vlaganje prošenj za alternativno prestajanje kazni za obsojence, ki so v zaporu. “To je novost, ki bo omogočala, da se določen odstotek zaprtih odloči za alternativo, morajo pa izpolnjevati določene pogoje.”
Prav tako je vlada z odlokom sprejela pravno podlago za omejitev zračnega prostora, daje pa tudi podlago za normative in standarde. “Zelo pomembna novost je nacionalna poklicna kvalifikacija,” je dodal in razložil, da to v praksi pomeni, da lahko vsak pravosodni policist po treh letih dela v sistemu preide v izobraževanje in pridobi šesto stopnjo izobrazbe.
Pravno podlago, da sprejme odlok za začasne ukrepe v zaporih v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi prezasedenosti, vladi daje novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jo je državni zbor sprejel septembra. Dosežen mora biti eden od dveh kriterijev, trenutno sta izpolnjena oba. Prvi določa, da mora biti zasedenost v zaporih večja od 120 odstotkov, trenutno znaša več kot 140 odstotkov. Drugi določa, da mora delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista doseči 2,5, trenutno znaša 3,5.
Nekateri predlagani ukrepi izpadli iz usklajevanja
“V medresorskem usklajevanju so nekateri za nas pomembni predlogi izpadli, na primer enkratna denarna nagrada za prvič zaposlene in pa določene bonitete za že zaposlene pravosodne policiste,” je izpostavil, a spomnil, da glede plač pravosodnih policistov že potekajo pogajanja v okviru plačne reforme v javnem sektorju, ki bodo izboljšala položaj. “Na tem področju se bomo borili še naprej, ravno plača je ta pomembni dejavnik, ki bo tudi v prihodnje privabil ljudi v ta zaporski sistem.”
Pravno podlago, da sprejme odlok za začasne ukrepe v zaporih v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi prezasedenosti, vladi daje novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jo je državni zbor sprejel septembra.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje