Menu Item
Državno odvetništvo je v letu 2023 rešilo 4,22 odstotka manj zadev kot leta 2022, a kljub temu se je število nerešenih zadev pa se je zmanjšalo za 12,25 odstotka, izhaja iz letnega poročila o delu državnega odvetništva za lani. V njem izpostavljajo kadrovsko problematiko, zlasti upad zanimanja za delo na odvetništvu, ki ga pripisujejo realnemu upadanju višine plač.
Državno odvetništvo je v letu 2023 prejelo v reševanje skupno 39.331 zadev. To je 9,12 odstotka manjši pripad zadev kot v letu 2022, ko je prejelo 43.277 zadev. Rešilo pa je skupno 48.369 zadev. To je 4,22 odstotka manj kot leta 2022, ko je zaključilo 50.500 zadev.
Skupno je imelo lani v delu 81.215 zadev, kar je 7,64 odstotka manj kot v letu 2022, ko jih je imelo v delu 87.930. Na zadnji dan decembra lani pa je bilo nerešenih 32.846 zadev, kar je 12,25 odstotka manj kot na koncu leta 2022, ko jih je bilo odprtih 37.430.
Generalna državna odvetnica Ana Kerševan v nagovoru v letnem poročilu izpostavlja, da je bilo državno odvetništvo pri svojem delu uspešno. To je med drugim podkrepila s podatkom, da so z uspešnim vodenjem sporov iz naslova odškodninske odgovornosti države pomagali prihraniti kar 99,75 odstotka vtoževanih zneskov glavnic. V preteklem letu so se zaključile odškodninske pravde, v katerih so nasprotne stranke iz naslova odškodninske odgovornosti države od nje terjale 626.614.697,67 evra, od tega pa je bilo v breme države dosojenih le 0,25 odstotka tega zneska.
Kot spodbudno je označila tudi, da je bilo skupno število nerešenih zadev lani nižje kot leto poprej. Je pa število vseh odprtih zadev, v letu 2023 so jih evidentirali več kot 81.000, še vedno visoko, opozarja. V to številko so zajeti tudi spori s civilnega in gospodarskega področja ter področja mednarodnih arbitraž, v katerih je skupna vrednost zahtevkov proti državi v letu 2023 znašala več kot 2,5 milijarde evrov.
Kerševan opozarja tudi na kadrovsko problematiko. Državno odvetništvo je po številu zaposlenih že zdaj pod kadrovskim načrtom, v svojih vrstah pogrešajo predvsem več kandidatov za državne odvetnike. “Pri tem nas žalosti, da se mladi na objave prostih delovnih mest odzivajo vse redkeje, včasih pa prijav sploh ni,” je izpostavila. Trenutno je v vsej državi le 71 državnih odvetnikov in odvetnic.
“Upad zanimanja za delo na Državnem odvetništvu Republike Slovenije je namreč enako kot v drugih pravosodnih organih povezan z realnim padanjem višine plač, zaradi katerega poklici v pravosodju drsijo v deficitarnost,” ugotavlja Kerševan.
Izpostavlja tudi, da so plačna nesorazmerja, ki so v zadnjih letih prizadela sodnike in državne tožilce, v enaki meri prizadela državne odvetnike, pri čemer državnim odvetnikom zaradi ponesrečene premestitve v javnouslužbenski sistem, ki jo je uvedel zakon o državnem odvetništvu, v primerjavi z drugimi pravosodnimi funkcionarji v prihodnje grozi še večja degradacija.
“Zakon je namreč državno odvetništvo spremenil v neke vrste sistemskega brezdomca, saj taka ureditev ne le otežuje, ampak dejansko onemogoča ustrezno vrednostno umestitev našega poklica,” je opozorila v poročilu, ki ga je vlada obravnavala konec maja.
Kot najbolj izstopajoč posamični dosežek leta pa Kerševan izpostavlja izgradnjo novega informacijskega sistema Feniks, ki je bila od podpisa pogodbe do prevzema izvedena v rekordnih enajstih mesecih, v uporabo pa so ga prevzeli decembra lani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje