Vida Čadonič Špelič iz poslanske skupine NSi je na seji skupnega odbora povedala, da so v stranki začudeni nad ministrstvom za solidarno prihodnost. Člane odbora je vprašala, kaj bo bistvo delovanja tega ministrstva, saj so po njenem mnenju vsebine z različnih ministrstev zelo različno umeščene v to novo ministrstvo. 

Po končanem glasovanju o vloženih amandmajih se je zaključila današnja seja skupnega odbora državnega zbora.

Amandmaji, ki jih je predlagal Tomaž Lisec iz SDS, niso bili izglasovani. Člani skupnega odbora pa so podprli vse amandmaje, ki jih je predlagala poslanka stranke Gibanje Svoboda Tamara Vonta. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v skupni predlog zakona, ki bo sestavni del poročila skupnega odbora. 

Članica skupnega odbora iz stranke Levica Nataša Sukič je dejala, da dejanja tako imenovane konstruktivne opozicije niso nič nepričakovanega. "Bodoča opozicija je pokazala vso svojo konstruktivnost s tem, da je že na začetku mandata konstruktivno vlagala na desetine zakonskih predlogov, ki bodo zagotovo pomagali pri gradnji državi in učinkovitosti iskanja rešitev," je v govoru nekoliko cinično še povedala Sukič. 

Tamara Kozlovič je zavrnila navedbe članov skupnega odbora Tomaža Lisca in Dejana Kaloha in dodala, da: "Poslanska skupina Gibanje Svoboda ne bo razpravljala o predlaganih amandmajih opozicije, ker gre za evidentno nagajanje in s tem zavlačevanje. Pozivam opozicijske poslance, da postanejo konstruktivni, kot so to obljubljali volivkam in volivcem pred volitvami, saj je v interesu vseh nas, da se čim prej imenuje vlado, ki bo začela z delom."

Dejan Kaloh, poslanec SDS, pravi: "Tri dodatna ministrstva prinašajo trikrat več kabinetnih zaposlitev, trikrat več strokovnih sodelavcev in trikrat več stroškov". Ob tem je poudaril, da je po njegovem večanje ministrstev nepotrebno, njihovo delovanje pa bo kontraproduktivno, predvsem pa bodo davkoplačevalci tisti, ki bodo morali to večanje stroškov plačati. Povedal je še, da še nikoli ni slišal, da bi kjerkoli obstajalo ministrstvo za solidarno prihodnost. Zmotilo ga je predvsem to, da se bo to ministrstvo ukvarjalo tudi s stanovanjsko problematiko in dodal, da njihova vlada ni potrebovala novega ministrstva za to tematiko. 

Predstavnica predlagateljev zakona o vladi Tamara Vonta je zavrnila navedbe opozicijskih poslancev, da bo širitev števila ministrstev presegla predvidene finančne okvirje. 

"Vsaka vlada ima možnost, da si naredi ministrstva po lastni volji. A to, kar danes spremljamo, je v nasprotju s pojmom, ki se ga poslužujejo v večini evropskih držav,"  je povedal član skupnega odbora Tomaž Lisec in dodal, da ta novela zakona kaže, da je ambicija te vlade, da bo ta delala  širše, bolj počasi, manj učinkovito in manj operativno. 

Predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora pravi, da če bo ta zakon sprejet, bo potrebno čim prej treba sprejeti tudi novelo zakona o državni upravi, s katero se bo struktura ministrstev prilagodila strukturi novih ministrskih funkcij. 

"Ministrstva bodo bolj vitka, operativna in zato bolj odzivna. Reorganizacija ministrstev bo zagotavljala večjo učinkovitost in lažje izvajanje zastavljenih politik vlade," je na seji odbora povedala predstavnica predlagatelja zakona Tamara Vonta in povedala, da bodo ministrstva delovala znotraj že določenih finančnih okvirjev. "Dodatnega zaposlovanja kadrov, kot si ga je z nekaj 100 razpisanimi delovnimi mesti v javni upravi privoščila vlada v odhajanju, mi ne načrtujemo," je še dodala Vonta. 

Predsednica skupnega odbora državnega zbora Mirjam Boh Klanjšček je članom odbora predlagala, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajev združi, po opravljeni razpravi pa bodo glasovali o amandmajih in vseh členih skupaj. 

Začela se je seja skupnega odbora državnega zbora. Prva točka točka dnevnega reda je obravnava predloga bodoče koalicije o spremembah zakona o vladi. 

Slovenska demokratska stranka je v državni zbor vložila amandmaje na predlog zakona o vladi. V njih predlagajo črtanje vseh členov zakona, ki ga je predlagala bodoča koalicija. V amandmaju so zapisali, da se ohrani organizacijska struktura vlade, kot jo določa veljavni zakon o vladi. V imenu stranke SDS ga je vložil poslanec Tomaž Lisec.

Pred začetkom seje skupnega odbora je mnenje o predlogu bodoče koalicije o spremembi zakona o vladi podala tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Po preučitvi predloga so zapisali, da ker se bo spremenila struktura ministrstev v novi vladi, mora istočasno slediti tudi ustrezna sprememba strukture ministrstev, ki je urejena v zakonu o državni upravi. To velja za dve vladni službi, ki bosta po novem postali ministrstvi, in sicer: ministrstvo za digitalno preobrazbo ter ministrstvo za kohezijo in razvoj. Zapisali so še, da je treba konkretizirati tudi delovno področje slednjega, saj sta to v preteklosti upravljala ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Po informacijah N1 bodo stranke bodoče koalicije do seje skupnega odbora pripravile amandmaje, ki bodo upoštevali mnenje zakonodajno-pravne službe.

Stranke, ki bodo tvorile bodočo koalicijo, so v petek, 13. maja, v državni zbor vložile predlog zakona sprememb zakona o vladi. Ta predvideva, da bo novo vlado sestavljalo 19 ministrstev, poleg njih pa bo del vlade še urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovenska demokratska stranka s prvopodpisanim Danijelom Krivcem je včeraj v državni zbor vložila svoj predlog sprememb zakona o vladi, prav tako pa so že v petek vložili predlog o spremembi zakona o državni upravi.

Skoraj vse vlade so v preteklosti spreminjale zakon o vladi, s katerim so združevali in razdruževali posamezna ministrstva. Predvsem področje šolstva, infrastrukture, tehnologij in okolja. Prva vlada Janeza Janše je na primer predhodno ministrstvo za šolstvo, znanost in šport prestrukturiralo v dve ministrstvi: ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo. Vlada Mira Cerarja pa je na primer Janševo ministrstvo za kmetijstvo in okolje spremenila v ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je v času Cerarjeve vlade postalo ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za okolje in prostor.