Menu Item
Boljša urejenost zdravstvenega sistema bo prinesla več kakovosti, varnosti in strokovnosti, posledice danes sprejetega zakona o zdravstveni dejavnosti napovedujejo na ministrstvu za zdravje. Kaj konkretnega pa bo zakon prinesel pacientom?
Poslanci so danes s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki ločuje javno in zasebno zdravstvo, prinaša pa še več drugih novosti. Spremembe se navezujejo na zdravstveno dejavnost, torej na institucije in zaposlene v zdravstvu, a posredno bodo pozitiven vpliv zakona občutili pacienti, so prepričani na ministrstvu za zdravje (MZ). Kako?
Spočiti zdravstveni delavci
Prva sprememba na bolje za bolnika bo, da ga bodo ob nenadnih zdravstvenih težavah, ki terjajo obisk urgence, bolj verjetno obravnavali spočiti zdravstveni delavci. Kot so pojasnili na MZ, novela določa, da se bodo morali v neprekinjeno zdravstveno varstvo (dežurstvo) vključevati vsi zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži. Ta obveza bo torej veljala tudi za zaposlene pri koncesionarjih. Namen ukrepa je bolj enakomerno razporediti obremenitve in razbremeniti tiste delavce, ki so vključeni v neprekinjeno zdravstveno varstvo.
Ukrep bo uveljavljen v največ dveh mesecih po objavi zakona v uradnem listu, torej pred poletjem.
Izvidi v enotnem zdravstvenem informacijskem sistemu
Zakon za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, tudi za koncesionarje in zasebnike, predpisuje vključitev v enoten zdravstveni informacijski sistem, zVEM. To pomeni, da bodo v sistemu zbrani vsi izvidi, ne glede na to, kdo jih je izdal. “Tudi če ste bili na alergološkem testiranju pri zasebniku, bo vaša alergija zabeležena, tako da bodo denimo ob obisku urgence zdravniki z njo seznanjeni,” so ponazorili na zdravstvenem ministrstvu in dodali, da to pomeni varnejšo obravnavo.
Klinike bodo zares klinike
Možnosti za zavajanje pacientov bo manj, ker zakon natančno določa pogoje za poimenovanje zdravstvenih dejavnosti. Danes imamo vrsto zasebnikov in koncesionarjev, ki svoja podjetja poimenujejo “klinika”, na primer dermatološka ali očesna. Po novem bo MZ naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek lahko podelilo le javnemu zdravstvenemu zavodu, če izpolnjuje pedagoške, raziskovalne, strokovne, kadrovske in druge pogoje. Naziv bo rezerviran le še za tiste, ki res opravljajo klinično dejavnost, kar med drugim pomeni, da zaposlujejo vrhunske strokovnjake, sodelujejo s fakulteto in pišejo znanstvene članke, so pojasnili na MZ.
Bolnik bo vedel, kdo ga obravnava
Ob obisku zdravstvenega doma ali bolnišnice bo bolnik vedel, da ga obravnavajo tam zaposleni, in ne “na primer s. p., ki ima za podizvajalca drug s. p., ki je v lasti nekega d. o. o.”, kot se je dogajalo doslej, so opisali na ministrstvu.
Možnost zamejitve cen na trgu zdravstvenih storitev
Vlada bo imela možnost določiti najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki se opravijo v okviru tržne zdravstvene dejavnosti, torej samoplačniško, tudi pri zasebnikih. Ministrstvo za zdravje je kot primer storitve, ki bi lahko bila predmet takšne regulacije cen, navedlo izrezovanje znamenj v dermatologiji. Ta storitev se pogosto izvaja kot samoplačniška, zato bi določitev najvišje dovoljene cene pripomogla k preprečevanju morebitnih pretiranih stroškov za paciente.
Znesek cen samoplačniških storitev bo lahko zamejen pri največ 150 odstotkih zneska, ki ga ZZZS za to storitev plača izvajalcem v javni mreži.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje