Menu Item
Vsakdo, ki ima volilno pravico, mora imeti možnost, da na volitvah odda svoj glas. Tako v en glas poudarjajo v vrstah parlamentarnih strank. A bistveno težje se bodo dogovorili, kako. V Sloveniji ob vstopu v letošnje super volilno leto, ki je obenem tudi epidemično, namreč še nihče nima konkretnega odgovora na vprašanje, kako bodo lahko glasovali tisti, ki bodo morali zaradi okužbe ali visokotveganega stika v izolacijo manj kot pet dni pred dnevom glasovanja. Prav tako ni jasno, ali bo pomembnejša volilna pravica ali pogoj PCT, ki ga ne določa niti zakon, kaj šele ustava, ampak odlok.
Medtem ko so nekatere države že poiskale rešitve, kako v epidemičnih razmerah čim več volilcem omogočiti glasovanje, v Sloveniji teh rešitev še ni. Smo pa ne le sredi petega vala epidemije, pač pa tudi v super volilnem letu, ko bomo šli na volišča kar trikrat, kar je prvič, da je na isto leto toliko volitev.
Najprej bodo volilci 24. aprila glasovali na državnozborskih volitvah, potem pa jeseni še na predsedniških in lokalnih. Prav tako bodo letos volitve v državni svet, o čemer pa volilci neposredno ne odločajo, ampak v njihovem imenu državne svetnike izberejo elektorji.
Nizozemci, Čehi in Izraelci so že uvedli tako imenovano drive-in glasovanje, kot torej volilec odda svoj glas kar iz avtomobila (na fotografiji spodaj). Velika Britanija pa omogoča glasovanje prek pooblaščenca, ki mu volilec zaupa svojo voljo.
In kaj zdaj?
Slovenska volilna zakonodaja ni povsem prilagojena epidemičnim razmeram. Ljudje, ki bodo morali v karanteno ali zaradi okužbe v samoizolacijo manj kot pet dni pred dnevom glasovanja, bodo lahko glasovali samo, če bodo kršili epidemiološke ukrepe.
Pet dni pred dnevom glasovanja je namreč zadnji rok, ko lahko okrajni volilni komisiji še sporočite, da želite glasovati po pošti. Če se torej okužite po tem roku ali morate zaradi visokorizičnega stika v karanteno, na volišče ne morete. Če pa vseeno greste, kršite pravila, in če ste okuženi, širite virus.
Prav tako ni verjetno, da bi v primeru potrjene okužbe lahko glasovali na domu, kajti to bi bila za Državno volilno komisijo nočna mora, saj je praktično nemogoče, da bi lahko zagotovili zdravstveno usposobljen kader, ki bi vstopal v domove volilcev, okuženih z nalezljivim koronavirusom.
A ker je volilna pravica ena ključnih človekovih in političnih pravic, je jasno, da bo treba čim prej poiskati rešitve, ki bodo vsem z volilno pravico omogočile, da se volitev udeležijo. Poleg tega bi morale imeti interes za to tudi politične stranke, če bodo želele, da na volišča pride čim več (njihovih) volilcev.
Ena rešitev bi bila glasovanje po volilnem dnevu. “Gre za izjemno zahtevno tematiko o izvrševanju aktivne volilne pravice, katere omejitev je nedopustna,” so za N1 povedali v Pravni mreži za varstvo demokracije. A tudi njim tega vprašanja še ni uspelo v celoti preučiti. Za zdaj menijo, da bi morala iti rešitev v smeri možnosti glasovanja tudi v določenem času po volilnem dnevu. Posameznik pa bi moral predložiti potrdilo o napotitvi v karanteno oziroma o bolniškem staležu, ki pa bi ga moral seveda potemtakem dobiti tako rekoč takoj.
A zato bi bila potrebna sprememba zakona o volitvah v državni zbor, ki v parlamentu terja dvotretjinsko večino, poleg tega bi se lahko zalomilo pri pomembnih podrobnostih, kot je, koliko časa po volitvah bi bilo glasovanje še dovoljeno, kje in kako.
Vučko: Za volilce pogoj PCT ne bi smel veljati
Člani volilnih odborov, zaupniki in drugi, ki na voliščih skrbijo, da vse teče, kot mora, bodo zagotovo morali ne glede na osebna prepričanja o covidu-19 in ukrepih spoštovati zaščitne ukrepe (maske, prezračevanje, higiena rok …). Prav tako bo zanje po vsej verjetnosti veljal tudi pogoj PCT, ki ga poleti, ko smo šli na volišča nazadnje zaradi referenduma o vodah, še ni bilo.
Drugo vprašanje pa je, ali bo pogoj PCT nujen za prihod volilca na volišče. Dušan Vučko, direktor službe Državne volilne komisije, je v intervjuju za Večer jasen. Pravi: “Moje mnenje je, da ne bi smelo biti niti najmanjše dileme, ali bi na kakršenkoli način omejevali dostop volilcev do volišč. Pravica voliti je temeljna človekova in politična pravica. Volilna pravica, ki izhaja iz ustave, se lahko omeji le z zakonom. Za volilce torej ne bi smel veljati pogoj PCT.”
Že pred dvema mesecema je, pravi Vučko, vladi poslal pobudo, da volilce uvrsti med izjeme pri izpolnjevanju pogoja PCT. Takrat so bile namreč nadomestne županske volitve in se je to vprašanje že zastavilo. “Kaj se je zgodilo? Za zdaj nič, vlada se je odločila za molk organa,” je v Večeru povedal Vučko.
Stranke računajo prav na DVK
Večina političnih strank v parlamentu računa, da bo prav Državna volilna komisija skupaj z NIJZ poiskala najboljše in izvedljive rešitve, kako vsem volilcem omogočiti glasovanje. Državni zbor pa bi moral potem tem predlogom tudi slediti, pravijo v LMŠ.
“Vsakemu, ki ima pravico voliti, mora biti ta pravica tudi omogočena. Tako ustava kot zakon sta jasna – osebi, ki je vpisana v volilni imenik, se ne sme odvzeti glasovalne pravice in tudi ne preprečiti glasovanja. Zato je treba storiti vse, da bodo vsi volilni upravičenci – ne glede na to, ali bodo v času volitev v izolaciji ali karanteni – imeli možnost oddati svoj glas. Prav tako ne sme priti do zapletov, kakršne smo videli med glasovanjem na referendumu o vodah,” še pravijo v LMŠ.
V stranki SAB pa: “Ker bodo prihajajoče državnozborske volitve za našo državo zgodovinske, si moramo prizadevati za visoko volilno udeležbo in slehernemu omogočiti oddajo glasu,” so zapisali v poslanski skupini. Veljalo bi razmisliti o ustreznih prilagoditvah zakona o volitvah v državni zbor, so prepričani. “Vprašanje pa je, ali za to res obstajata volja in dvotretjinska večina v parlamentu.”
Volilna zakonodaja že določa načine izvajanja volilne pravice v primeru bolezni, ne pa tudi za primere, ko je posamezniku odrejena karantena zaradi rizičnega stika, ki mu lahko oteži udeležbo na volitvah, opozarjajo v poslanski skupini nepovezanih poslancev in od Državne volilne komisije pričakujejo, da bo tudi zanje določila način izvajanja volitev in volilno zakonodajo tolmačila v korist uresničevanju aktivne volilne pravice. “Vsakršno drugačno ravnanje, ki bi državljanom oteževalo ali celo preprečilo udeležbo na volitvah, bi bilo po naši oceni protiustavno,” so prepričani.
V SDS, NSi in SNS se o teh dilemah še niso pogovarjali, v stranki Konkretno pa, tako kot v drugih strankah, čakajo, kakšne predloge bo našla Državna volilna komisija.
Še najbolj optimistični so v Desusu, kjer upajo, da se bodo epidemiološke razmere do 24. aprila umirile toliko, da bo izvedba volitev kar se da nemotena, v SD pa za zdaj edini večjih težav ne vidijo. Kot pravijo, imamo relativno široko dostopnost in možnost glasovanja, zlasti predčasno glasovanje. “Prav tako imamo že izkušnje volitev v epidemičnih razmerah, čeprav s posamičnih lokalnih območij, kjer večjih težav ni bilo zaznati. Če bi se izkazala potreba po dopolnjevanju oziroma spreminjanju možnosti glasovanja, bi bilo to treba zastaviti tako, da bi bile spremembe nedvoumne in izvedljive z operativnega vidika,” so še dodali v SD.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje