"Odlična novica", ki jo je včeraj pozno zvečer napovedal premier Robert Golob, je razkrita. Projekt, s katerim se je naša država prijavila za evropski denar za superračunalnike in tovarno umetne inteligence, je na razpisu dobil največ točk. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da premier Golob čestita vsem, ki so prispevali k temu dosežku, in da verjame, da prav znanje našo državo postavlja na zemljevid najnaprednejših evropskih držav.
"Jutri ob 12.00 vam sporočimo odlično novico," je v ponedeljek pozno zvečer na družbenem omrežju Facebook napovedal premier Robert Golob. Njegova objava je med uporabniki sprožila nemalo ugibanj, kakšno novico bo sporočil predsednik vlade. Na Gregorčičevi so se zavili v molk, malo po 12. uri pa so iz premierjevega kabineta sporočili, da je bila Slovenija uspešna na razpisu za nov superračunalnik in tovarno umetne inteligence. Slovenski projekt je na razpisu dobil največ točk.
"Slovenija je danes znova dokazala, da je država znanja, ambicij in vrhunskih znanstvenih dosežkov. Uspeh na evropskem razpisu za superračunalnik ni zgolj tehničen, ampak jasen znak, da smo konkurenčni na najvišji ravni globalnega inovacijskega prostora. Iskrena hvala vsem, ki so prispevali k temu dosežku – našim raziskovalcem, inženirjem, univerzam in partnerjem, ki že leta dokazujejo, da Slovenija ni le sledilka, ampak soustvarjalka prihodnosti," je v izjavi poudaril premier Golob.
Dodal je, da so superračunalniki ključni za reševanje najzahtevnejših izzivov našega časa – od umetne inteligence do razvoja zdravil, naprednih materialov in podnebnih simulacij. "Ta projekt ni le investicija v tehnologijo, temveč v prihodnost naših mladih in v položaj Slovenije kot tehnološkega in znanstvenega središča Evrope. Vlada bo še naprej vlagala v raziskave in razvoj, ker verjamemo, da je prav znanje tisto, kar našo državo postavlja na zemljevid najnaprednejših evropskih držav. To je Slovenija, na katero smo ponosni," je navedel predsednik vlade.
Kaj je premier Golob govoril že sredi lanskega leta
Kot smo poročali na N1, sta premier Golob in finančni minister Klemen Boštjančič že sredi lanskega leta ponosno poudarjala, da ima Slovenija zagotovljenih 50 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za nov superračunalnik, ki bo stal v Mariboru. S superračunalnikom se je predsednik vlade pohvalil celo v septembrskem nagovoru na Generalni skupščini OZN v New Yorku. Dejal je, da "Slovenija razvija napredno digitalno rešitev, ki povezuje opazovanje Zemlje s pomočjo superračunalnika in umetne inteligence", ter da bo sistem "pomagal pri predvidevanju poplav in suše".
A je bila tedaj naša država od evropskega denarja še močno oddaljena. Poziv k prijavi za evropska sredstva za superračunalnike je bil objavljen v prvi polovici septembra, Slovenija pa se na prvi rok novembra lani ni mogla prijaviti, saj se – kot nam je dejalo več strokovnjakov – ministrstvo za digitalno preobrazbo projekta še sploh ni resno lotilo.
Tako je tedaj sodelovala zgolj pri projektu, ki ga je prijavila Italija. Slovenska vlada je odločitev o podpori prijave italijanskega superračunalniškega centra Cineca HPC sprejela konec oktobra, pri čemer se je zavezala k sofinanciranju v višini pet milijonov evrov. Nato pa so vladajoči le pljunili v roke in se je naša država za evropski denar prijavila na drugi rok februarja letos.
Klampfer: Obetamo si, da bomo dobili vsa predvidena evropska sredstva
Kot so tedaj sporočili z ministrstva za digitalno preobrazbo, bo vrednost slovenskega projekta 150 milijonov evrov, polovico denarja pa bo namenila Slovenija. Prijavo je oddal Institut informacijske znanosti (Izum) s sedežem v Mariboru v imenu konzorcija organizacij, ki ga sestavljajo še Institut Jožef Stefan, Arnes, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, Tehnološki park Ljubljana in Gospodarska zbornica Slovenije.
Novi superračunalnik bo nadgradil obstoječe zmogljivosti, ki jih ponuja superračunalnik Vega, in bo omogočil izvajanje zahtevnih raziskav ter razvoj naprednih rešitev na področjih, kot so umetna inteligenca, analiza velikih podatkov, biotehnologija in okoljske znanosti. Po napovedih ministrstva, ki ga sedaj vodi Ksenija Klampfer, bo vzpostavljen predvidoma v začetku leta 2027, del pa bodo nadgradili dve leti pozneje. Druga faza naj bi obsegala nadgradnjo strojne opreme z najnovejšimi grafičnimi procesnimi enotami in drugo tehnologijo.
Direktor Izuma dr. Aleš Bošnjak je ob februarski prijavi poudaril, da je projekt pomemben tako za slovensko znanost kot gospodarstvo. "Želimo si, da bi proces avtomatizirali, da bi podjetja lahko sama iz zbirke različnih modelov in aplikacij vzela tisto, kar je zanje najbolj uporabno, to stestirale in uporabile, najprej na superračunalnikih, potem pa pri sebi," je dejal Bošnjak, ki je skupaj z ministrico Klampfer danes sodeloval na vladni novinarski konferenci. Po besedah ministrice bo višina evropskih sredstev, ki bodo Sloveniji dodeljena za projekt znana v prihodnjih tednih. "Glede na oceno in doseženo število točk si obetamo, da bo Slovenija prejela vsa predvidena evropska sredstva (75 milijonov evrov, op. a.)," je dejala Klampfer.
Moč novega superračunalnika 16-krat večja od Vege
Bošnjak pa je poudaril, da bosta superračunalnik in nov podatkovni center zgrajena na novi lokaciji v bližini hidroelektrarne Mariborski otok. "Izum je gostujoča lokacija za superračunalnik HPC Vega, novi računalnik pa bo lociran na območju elektrarne Mariborski otok zaradi ugodnega zajema električne energije," je pojasnil Bošnjak in dodal, da je bilo gradbeno dovoljenje za projekt izdano prejšnji teden.
To po njegovih besedah pomeni, da ni več nobenih formalnih ovir za začetek gradnje. Na vprašanje, kakšna bo zmogljivost novega superračunalnika, pa je Bošnjak odgovoril, da lahko moč superračunalnika Vega ob predpostavki, da ima vsak osebni računalnik, primerjamo z velikostjo Celja. "Pri novem superračunalniku pa bo ta moč 16-krat večja oziroma, če hočete, za 16 Celj," je še dodal direktor Izuma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje