Menu Item
Med mladimi je v zadnjih letih znova zaznati trend retradicionalizacije in utrjevanja spolnih stereotipov. Nanje med drugim močno vplivajo družbena omrežja, na katerih nekateri vplivneži razlagajo, kako moški lahko ponovno prejmejo svojo moč. V izsledkih raziskave projekta Empath so med bolj presenetljivimi rezultati, ki zadevajo spolnost, saj so pokazali na močno konservativnost. Četrtina dijakov zavrnitev spolnega odnosa namreč označuje za manipuliranje, zapeljevanje ali igro.
Spolni stereotipi so še vedno močno zakoreninjeni v naši družbi, najnovejše raziskave pa kažejo na vse bolj tradicionalna vedenja tudi med mladimi. Prav tradicionalna prepričanja o moškosti in ženskosti namreč določajo vedenja mladih, vplivajo na njihovo socializacijo in na to, kako dojemajo svoje sposobnosti.
Številne raziskave so v preteklosti že pokazale, da so stereotipna prepričanja o tem, da ima spol velik vpliv na naše vedenje, močnejša pri fantih kot dekletih, prav tako so pričakovanja, denimo od staršev, večja do dečkov kot do deklic. “Fantje čutijo potrebo, da morajo dokazovati svojo moškost – da so dovolj moški in da so pravi moški,” je Jasna Mikić Ljubi z ljubljanske fakultete za družbene vede dejala ob robu zaključne konference projekta Empath.
S tem se, kot dodaja, dotikajo družbenega ideala tako imenovane hegemonske moškosti. “Moški vidijo, kako imajo kot skupina neko moč, a kot posamezniki je ne čutijo. Mnogi si zastavljajo vprašanje: ‘Zakaj jaz nimam ničesar od te moči, ki jo vidim, da jo imamo?’ In ta ideal lahko vodi v vedenje, ki je škodljivo moškim,” razlaga.
Empath je dvoletni projekt, ki temelji na zmanjševanju diskriminacije na podlagi spola v izobraževalnem sistemu in uvajanju perspektive enakosti spolov v vse oblike izobraževalnih praks, ter na ozaveščanju ciljnih skupin projekta in slovenske javnosti o spolnih stereotipih ter prevladujočih tradicionalnih normah moškosti.
Kaj sploh je toksična moškost?
Zgoraj omenjene primere v znanstveni literaturi označujejo tudi kot toksično moškost. Gre za kontroverzen izraz, ki pri mnogih vzbuja negativno konotacijo, saj menijo, da feminizem z njo moške označuje za toksične. A gre za izraz, ki razlaga, da obstajajo posledice tradicionalnih moških norm, ki so škodljive predvsem za moške.
Ta se pri moških kaže kot zatiranje njihovih čustev. “Če moške vzgajamo v idejo, da je neprimerno izražati čustva, kot so žalost, ranljivost, sram in strah, jih takšno zatiranje vodi k povečanim stopnjam depresije, anksioznosti, kroničnega stresa … S tem je povečana tudi samomorilnost,” je dejala programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič. Po statističnih podatkih so moški namreč pogosteje žrtve samomorov. Razlog za to je, kot pojasnjuje, v tem, da je v družbi z normami toksične moškosti iskanje pomoči neprimerno.
Toksična moškost med drugim spodbuja uporabo nasilja in agresije. A kot ugotavljajo v raziskavi, ženske v primeru napada ali grožnje ne pričakujejo, da bi jih moški zaščitil s silo, temveč bi poklical policijo.
Kar četrtina dijakov zavrnitev spolnega odnosa razume kot zapeljevanje
V tem pogledu pomembno vlogo igra tudi spolno nasilje. “Predpostavka je namreč, da so moški lovci, ki so spolno dominantni, njim pa so na ogled postavljene ženske, ki niso nič drugega kot objekti, ki si jih lahko po mili volji vzameš,” razlaga Pavlič. Negativna posledica tega se lahko odrazi pri tem, da težje sklepajo varne čustvene odnose in navezave.
Prav rezultati, ki zadevajo spolnost, so med bolj šokantnimi. Pokazali so namreč močno konservativnost. Dijaki v večini ocenjujejo, da je pravo razmerje le med moškim in žensko, dijakinje pa, da je “bolj normalna in naravna” menjava partnerjev pri moških kot pri ženskah.
Čeprav si 90 odstotkov moških ob zavrnitvi spolnega odnosa s strani ženske tega ne želi več, pa je kljub temu četrtina dijakov zavrnitev spolnega odnosa označila za manipuliranje, zapeljevanje ali igro. S tem odgovor “ne” torej razumejo kot neke vrste pretvezo.
Skrb vzbujajoče je tudi ugotovljeno dejstvo, da četrtina vprašanih informacije o spolnosti prejme iz pornografije, polovica pa iz romantičnih filmov.
Patriarhat še vedno močno ukoreninjen
Podoba moškosti se je v preteklih desetletjih le malo spremenila, razlaga Mikić Ljubi. In kaj vpliva na retradicionalizacijo? “TikTok in ostali vplivneži – denimo Andrew Tate, ki temelji na tej tradicionalni podobi, Jordan Peterson, populizem, politični komentatorji … Ogromno je ljudi, ki so v tem svetu slavni in ponujajo možnost, kako moški lahko ponovno prejmejo svojo moč,” meni.
Ohranjanje in razrast toksične moškosti je mogoče iskati tudi v ohranjanju patriarhata. “Tega pomagamo ohranjati tudi ženske, toda nagrada, ki pride od ohranjanja patriarhata, pa je različna,” je dejala Ana Pavlič.
Mikić Ljubi, ki se izvorno sicer ukvarja z reprezentacijo spola v jeziku, ob tem razlaga, da se tudi skozi normativno in nezaznamovano rabo moških slovničnih oblik nenehno reproducira dejstvo, “da je ‘biti moški’ nekaj večvrednega”.
Moški boljši vodje in bolj tekmovalni?
Dijaki so torej po rezultatih raziskave zelo tradicionalni. Takšen je tudi njihov pogled na to, kakšna je v družbi vloga moških in žensk. Ta položaj še posebej izstopa v javni sferi – 71 odstotkov moških namreč meni, da so boljši vodje in da so bolj nagnjeni k tveganjem, 65 odstotkov ocenjuje, da se tekmovalnost lažje povezuje z moškim kot žensko, 52 odstotkov pa meni, da je zmagovanje moškim bolj pomembno kot ženskam.
Ob tem je jasno izraženo tudi pričakovanje, da je moški tisti, ki mora finančno poskrbeti za družino. Ženske so večinoma pozdravile opcijo, v kateri bi ženska zaslužila več kot moški, saj bi to v družino “prineslo več denarja”. Moški pa so ob tem izrazili veliko nelagodje – želeli bi si, “da jim ženska pomaga priti do boljše plače”.
Raziskave so v okviru projekta Empath opravili tudi s srednješolskimi in visokošolskimi profesorji in profesoricami, a so v teh primerih zaznali več ozaveščenosti. Organizirali so delavnice za srednješolke in srednješolce ter usposabljanja za pedagoške delavce.
Dvodnevno konferenco, ki v ljubljanskem Centru Rog poteka še danes, organizirajo Ljudska univerza Celje, Pedagoški inštitut, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, IPES – Inštitut za proučevanje enakosti spolov v okviru projekta Empath, ki ga je sofinancirala Evropska komisija iz programa CERV.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje