Menu ItemPremier Robert Golob je predsednico republike Natašo Pirc Musar obtožil, da je Slovenija zato, ker ni sposobna opravljati svoje naloge, v svetu ECB brez glasovalnih pravic, ko se odloča o povišanju obrambnih izdatkov. Pirc Musar mu je odgovorila, da ECB ne odloča o povečanju izdatkov za obrambo. "O tem odloča fiskalna politika, torej vlade posameznih držav," je poudarila. Kako na vprašanje, kdo napačno razume vlogo ECB, premier ali predsednica republike, odgovarja finančni minister Klemen Boštjančič?
Premier Robert Golob je v intervjuju za N1, ki ga bomo v celoti objavili v soboto, predsednico republike Natašo Pirc Musar obtožil, da pri pomembnih kadrovskih zadevah ravna neodgovorno in nedržavotvorno.
Njegova ostra kritika je letela zlasti na to, da predsednica za guvernerko Banke Slovenije ne predlaga državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec, čeprav jo koalicija že dlje časa enotno podpira. Predsednici je očital, da je Slovenija v sedanjih težkih časih, ko se v Evropski centralni banki (ECB) odloča o tako pomembni stvari, kot je povišanje izdatkov za obrambo in varnost, v svetu ECB brez glasovalnih pravic.
Predsednica republike je na ta očitek odgovorila z besedami, da ECB ne odloča o povišanju izdatkov za obrambo: “O tem odloča fiskalna politika, torej vlade posameznih držav. To je poudarila tudi predsednica ECB Christine Lagarde. Predsednik vlade bi to moral vedeti, zato me njegove izjave zelo skrbijo, saj v tem zahtevnem obdobju kažejo na nerazumevanje osnovnega delovanja politike.”
Na to prerekanje premierja in predsednice o vlogi ECB se je odzval finančni minister Klemen Boštjančič. Izpostavil je, da je Lagarde na sestankih evroskupine in sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) ta teden dala nekaj zelo dramatičnih izjav. Njena zaskrbljenost se je nanašala na delovanje ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.
“Jasno je, da je vodenje monetarne politike pristojnost ECB, vodenje fiskalne politike pa je pristojnost posameznih vlad. A dejstvo je, da je oboje zelo povezano,” je poudaril Boštjančič. Ob tem je spomnil na ukrepe, ki jih je v času visoke inflacije v Evropi izvajala ECB, in na takratno delovanje vlad. “Pri sedanjih razpravah o obrambi in o zadevah, ki se z zelo veliko hitrostjo globalno dogajajo, se je povezanost med monetarno in fiskalno politiko ter potreba po enotnem delovanju še bolj pokazala,” je dejal Boštjančič.
Ob tem je dodal, da stvari, ki se dogajajo danes v svetu, “ogrožajo evropski finančni sistem, lahko so celo napad nanj, in je to zelo povezano s samo obrambo in varnostjo”.
Dober poznavalec bančnega sistema, ki ne želi biti imenovan, pa je za N1 dejal, da imata prav tako predsednica kot premier. Kot je poudaril, ECB dejansko vpliva samo na obrestno mero, s katero naj bi reagirali takrat, ko imamo probleme z inflacijo. Tedaj se namreč skuša z dvigom obrestnih mer inflacijo zmanjšati, zato da se zmanjša povpraševanje. “V tem smislu ima predsednica prav, ko pravi, da ECB ne odloča o obrambnih izdatkih. Vendar pa je ECB – poleg tega, da je nosilec denarne politike – tudi regulator. Pri regulativi pa lahko ECB reče, da ni narobe, da banke, če gre za komercialne projekte, podprejo razvoj obrambne industrije.” Zato po besedah našega sogovornika ni nepomembno, da bi Slovenija imela besedo pri tem. Centralni bankirji bi namreč lahko rekli, da je smiselno podpirati tiste obrambne izdatke, ki imajo dvojno rabo, torej poleg vojaškega še civilni namen, za kar se zavzema naša država.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje