Kaj o zakonu, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo, pravi Erik Brecelj?

Na današnji seji strateškega sveta za zdravstvo so obravnavali predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva ločitev javnega zdravstva od zasebnega. Predsednik strateškega sveta, kirurg Erik Brecelj, je povedal, da so se člani strinjali, da "so spremembe potrebne, da tako več ne gre".

Na današnji seji strateškega sveta za zdravstvo so obravnavali predlog zakona o zdravstveni dejavnosti in razpravljali o predlogih za spremembe upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Po seji je predsednik strateškega sveta, kirurg Erik Brecelj, povedal, da so člani strinjali, da “so spremembe potrebne, da tako več ne gre”.

“Fascinantno je, kaj so na ministrstvu za zdravje pripravili v tako kratkem času,” je dejal Brecelj in poudaril, da je prijetno presenečen nad tem, koliko predlogov strateškega sveta je upoštevanih v noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.

Veseli ga uvedba zdravstvenih regij in dejstvo, da bodo tudi koncesionarji morali opravljati delo v dežurni službi, saj po njegovih besedah “nekateri dobesedno umirajo na urgencah, medtem ko drugim tega ni treba, čeprav imamo že več let zakon, ki od nas to zahteva. Zdaj bo te pravljice za nekatere konec in bodo morali tudi koncesionarji opravljati svoje delo v dežurni službi.”

Prav tako bo podeljevanje koncesij po novem bolje urejeno, je povedal Brecelj. Preprodaja koncesij bo prepovedana. “Kar opozarjamo, je preprodaja koncesij, med brati se prodaja po 50, 60, 70 tisoč evrov in več, to ne gre. Koncesijo nekdo dobi od države, da dopolnjuje javni zdravstveni sistem, ne da dela biznis iz tega,” je poudaril predsednik strateškega sveta. Po njegovem mnenju sicer večina koncesionarjev brez dvoma dela dobro, strokovno in pošteno, a je prav, da se postavijo pravila igre.

Brecelj: Ključna je možnost nagrajevanja

Predvsem pa Brecelj pozdravlja možnost nagrajevanja zaposlenih, ne le zdravnikov, ampak vseh zaposlenih v zdravstvu. Tudi podjemne pogodbe bodo namenjene vsem njim. “V javnem zdravstvu moramo opraviti več,” je poudaril, a da “ne moremo od zaposlenih zahtevati, da to delajo za nadure.”

Na podlagi podjemnih pogodb bodo zaposleni z večjim veseljem popoldne delali v javnem zdravstvu, je prepričan.

Strateški svet po besedah njegovega predsednika nekoliko skrbi prehod iz zdajšnjega sistema v novi sistem, toda, kot dodaja, “enkrat je treba začeti”. Nasprotujejo pa predvideni ukinitvi zdravstvenega doma za študente.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti bo do 16. oktobra v javni razpravi. Predvideva, da zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, ne bodo več mogli delati pri zasebnikih, niti izvajati samoplačniških storitev pri koncesionarjih. Za slednje bo uvedena vrsta omejitev, med drugim bodo morali svoje delavce redno zaposliti. Da so nad predlogom zakona zgroženi, so povedali v sindikatu Fides, ki vodi že devet mesecev trajajočo zdravniško stavko, in v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, kjer so prepričani, da novela uvaja prisilno delo v javnem zdravstvu.

Kaj Erik Brecelj meni o tem, da zaposleni v javnem zdravstvu ne bodo več smeli izvajati samoplačniških storitev? “Ne podpiramo dela za samoplačniške storitve, to smo v strateškem svetu predlagali že pred časom. Anomalije na tem področju so vedno večje, to je treba ustaviti. Ali bo to uspelo, je odvisno od tega, kako bodo prek podjemnih pogodb nagrajevani zdravstveni delavci v javnem zdravstvu, ki so pripravljeni delati več,” je poudaril.

Skrbi ga prehod na novi sistem. “Na primer na področju radiologije je ogromno zdravnikov s. p., ki ne dežurajo, ki imajo zelo urejeno delo od doma, plačevanje ‘več kot narediš, več dobiš’ brez merjenja kvalitete … To je tudi stvar ZZZS, da začne ocenjevati. Če je za neko storitev nenormalno veliko zanimanja, je ta morda preplačana in obratno,” je opozoril.

Na vprašanje o opozorilih o domnevno številnih odhodih zdravnikov iz javnega zdravstva zaradi zakonskih sprememb, pa Brecelj pravi, “to je možno, ampak kdo na to opozarja?” Po njegovih besedah se ne oglašajo zdravniki, ki delajo v javnem zdravstvu, ampak “tisti, ki so svoje firme prodali tujim skladom, tisti, ki to načrtujejo, tisti, ki delajo v podjetjih, kjer je večina prihodkov iz samoplačniških storitev. To je razumljivo, to je biznis”.

Poudaril je, da ga ne skrbi tistih sto zdravnikov, ki tako razmišljajo, ampak ima pred očmi deset tisoč in več zaposlenih v javnem zdravstvu, ki si zaslužijo, da če delajo več, so za to nagrajeni.

Njegovo izjavo si oglejte v videu na vrhu članka.