Kaj povedo številke: najboljši desni kandidat in odločanje volilcev Svobode

Slovenija 24. Okt 202220:30 5 komentarjev
Anže Logar, Nataša Pirc Musar
Jan Gregorc/N1

Anže Logar je v prvem krogu predsedniških volitev dosegel večji odstotek, kot katerikoli desni predsedniški kandidat doslej, ampak še vedno kaže, da ima manj možnosti za končno zmago kot Nataša Pirc Musar. Ta je že v prvem krogu prepričala mnogo volilk in volilcev Gibanja Svobode, čeprav je vladajoča stranka podprla Milana Brgleza.

Rezultati predsedniških volitev niso presenetljivi, saj so se volilne napovedi izkazale za pravilne. Kljub temu pa številke povedo nekaj zanimivih zgodb.

To velja že za tiste najpomembnejše številke, torej za odstotke, ki so jih kandidati dosegli na ravni države. Anže Logar je dosegel več kot katerikoli desni kandidat v prvih krogih dosedanjih slovenskih predsedniških volitev, Milan Brglez je dobil precej manjši delež glasov, kot sta jih na zadnjih parlamentarnih volitvah dobili stranki Gibanje Svoboda in Socialni demokrati, ki sta ga podprli. Manj kot njuni stranki sta dobila tudi Janez Cigler Kralj iz NSi in predvsem Miha Kordiš iz Levice. Rezultat Sabine Senčar pa bi lahko videli kot napoved uspešne prihodnosti za Resni.co.

Doslej najboljša Barbara Brezigar

Doslej je bil Lojze Peterle edini desni predsedniški kandidat, ki je slavil v prvem krogu. Z 28,73 odstotka je leta 2007 prehitel Danila Türka in Mitjo Gasparija, nato pa je v neposredni bitki za Türkom zaostal za več kot 35 odstotnih točk (68,03 proti 31,97 odstotka).

Boljši rezultat kot Peterle je dosegla Barbara Brezigar leta 2002. V prvem krogu predsedniških volitev je dobila 30,8 odstotka, kar je manj od Logarja, s 352.520 glasovi pa ga je prehitela za okoli 60.000. Pred dvajsetimi leti je bila namreč volilna udeležba 72-odstotna ali za 20 odsotnih točk višja kot v nedeljo. Barbara Brezigar je v drugem krogu pridobila nekaj manj kot 100.000 glasov ali dobrih 12 odstotnih točk in je izgubila proti Janezu Drnovšku s 56,62 proti 43,48 odstotka.

Tako kot Logar je bila tudi Barbara Brezigar neodvisna kandidatka z neuradno podporo SDS. Za razliko od Logarja pa je njo že v prvem krogu podprla Nova Slovenija, obenem pa je SLS leta 2002 podprla Franceta Arharja, ki je v prvem krogu dobil 7,59 odstotka glasov.

Tokrat je SLS podprla Logarja, NSi pa je imela svojega kandidata, vendar je Janez Cigler Kralj v prvem krogu dobil samo 37.459 glasov ali 4,35 odstotka. To je za približno 44.000 glasov oziroma za 2,51 odstotne točke manj od izida NSi na aprilskih parlamentarnih volitvah. Sklepali bi torej lahko, da Logar v drugem krogu na veliko dodatnih glasov volilk in volilcev SLS in NSi ne more računati.

Na to bi lahko kazalo tudi dejstvo, da je Logar presegel rezultat svoje stranke z zadnjih volitev v državni zbor. V absolutnem številu glasov je bil boljši za okoli 12.600, v relativnem pa za več kot deset odstotnih točk.

Volilke in volilci SDS veljajo za zelo disciplinirane. Na njihovo udeležbo naj bi bilo mogoče računati bolj kot na udeležbo drugih volilk in volilcev. Zato naj bi SDS nižja udeležba koristila.

Predsedniške volitve, kjer poraženec ne dobi nič, narekujejo drugačno odločanje volilk in volilcev kot državnozborske, kjer je vsak odstotek pomemben in se lahko prevede v dodaten poslanski sedež. Zato so morda nekateri simpatizerji NSi na tokratnih volitvah podprli Logarja, pa to hkrati nič ne pove o tem, za koga bodo volili na parlamentarnih volitvah.

Ujemanje Logarja in SDS

Primerjava po 88 volilnih okrajih pokaže, da se Logarjev rezultat na predsedniških volitvah v veliki meri ujema z rezultatom SDS na zadnjih državnozborskih, opozarja dr. Jernej Tiran z geografskega inštituta Antona Melika.

Izjema je samo Kočevje, kjer je Logar dobil okoli 13 odstotkov ali 20 odstotkov manj od svojega rezultata na državni ravni. SDS pa je v tem okraju aprila dobil 20 odstotkov glasov, kar je “samo” tri odstotne točke manj od rezultata stranke državni ravni.

Razlog za to je seveda Vladimir Prebilič, ki je župan Kočevja in je v tem okraju na predsedniških volitvah dobil kar 64,9 odstotka glasov. To je edini okraj, ki ga nista dobila Logar ali Nataša Pirc Musar. “Tu je bil na delu učinek poznanstva in sosedstva, podobno kot ob kandidaturi nekdanjega župana Kamnika Marjana Šarca na predsedniških volitvah 2017,” pravi Tiran.

Z izjemo Kočevja se je Logar v vseh okrajih odrezal podobno kot SDS aprila. “Korelacija je izjemno visoka,” pravi Tiran.

Kaže, da je Logar dobil vse glasove volilk in volivcev SDS, hkrati pa tudi določen delež volilk in volilcev NSi in Povežimo Slovenijo (PoS). “Treba bo počakati na povolilne javnomnenjske raziskave, a najverjetneje so se volilke in volilci NSi in PoS preselili k Logarju,” ocenjuje Tiran. Zato se postavlja vprašanje, ali in kje bi lahko Logar pridobil še toliko glasov, da bi v drugem krogu presegel 50 odstotkov.

Volilci Gibanja Svoboda razdeljeni med dva kandidata

Na drugi strani pa so se volilke in volilci Gibanja Svoboda očitno razdelili med Natašo Pirc Musar in Milana Brgleza, ugotavlja Tiran. “Nekaj pa jih je ostalo doma,” dodaja.

Posebej rezultat Nataše Pirc Musar se z vidika volilnih okrajev ujema z aprilskim izidom Gibanja Svobode. To pomeni, da sta v istih okrajih dosegla svoje najboljše in najslabše odstotke.

Številke so pri Nataši Pirc Musar nižje kot pri Gibanju Svoboda, kar ni čudno, saj je velika zmagovalka parlamentarnih volitev v prvem krogu predsedniških volitev podprla Brgleza. To pa mu očitno ni pomagalo veliko, dobil je samo 15,4 odstotka glasov ali samo slabih deset odstotnih točk več kot njegova SD aprila.

Brglez ni zmagal v nobenem volilnem okraju. Več glasov kot Nataša Pirc Musar je dobil samo v Slovenskih Konjicah, kamor sodijo tudi Zreče, kjer je Brglez odraščal. Z 19,82 odstotka glasov je Natašo Pirc Musar prehitel za manj kot eno odstotno točko, hkrati pa je za Logarjem zaostal za skoraj 25 odstotnih točk.

Volilna udeležba je bila letos 51-odstotna in je bila s tem precej višja kot na predsedniških volitvah leta 2017 (43 odstotkov), a veliko manjša kot na zadnjih državnozborskih volitvah (71 odstotkov). V primerjavi z aprilskimi volitvami je bil padec udeležbe manjši v tistih okrajih, ki so bolj podprli Logarja, pravi Tiran. “Mobilizacija, ki je spodbudila veliko udeležbo na parlamentarnih volitvah, še učinkuje, vendar ne več tako močno,” dodaja.

Če med kandidate politične levice štejemo tudi Prebiliča, so ti skupaj dobili več kot polovico glasov, zato se zdi, da ima Nataša Pirc Musar večje možnosti za uspeh v drugem krogu. Čeprav je v nedeljo slavila v samo 24 od 88 okrajev, je pričakovati, da bo pridobila več glasov izpadlih kandidatov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (5)

Najbolj brano - Slovenija