"Smo neprivilegirani zdravstveni delavci in stavkamo zaradi ignorance vlade"

Žiga Živulović jr./Bobo

Današnja stavka zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu bo potekala do 22. ure. Stavkajoči poudarjajo, da bodo kljub stavki poskrbeli za vse, ki jih potrebujejo. Opozarjajo pa, da enostranske poteze v zdravstvu, ki jih sprejema vlada, poglabljajo nezadovoljstvo zaposlenih z nižjimi plačami, na katerih sloni celoten zdravstveni sistem, a so izključeni iz elitnega kluba privilegiranih. Zahtevajo sprejetje standardov in normativov ter zvišanje plač, da bi se odpravila plačna nesorazmerja.

Danes stavkajo zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, torej zaposleni v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, socialnovarstvenih zavodih, centrih za socialno delo in lekarnah. Stavkajo, saj so propadla pogajanja med vlado in sindikati, med drugim o zvišanju plač. Sindikati so od vladne strani v torek namreč pričakovali protipredlog, iz katerega bi bil razviden interes vlade, da razreši njihove stavkovne zahteve. A jim, kot so pojasnili na sindikalni strani, ni stopila naproti niti v minimalnih zahtevah.

Sindikati, ki so stavko organizirali, niso zbirali podatkov, koliko zaposlenih se stavke udeležuje. Če odštejemo zdravnike, saj ti v stavki ne sodelujejo, je na področju zdravstva in socialnega varstva v javnem sektorju zaposlenih približno 50.000 delavcev.

Žiga Živulović jr./Bobo

Kljub stavki bo poskrbljeno za vse bolnike in oskrbovance

Stavka v zdravstvu poteka tako, da ne opravljajo pregledov nenaročenih pacientov, ki imajo napotnico z oznako redno ali hitro. Prav tako ni naročanja pacientov na specialistične preglede in posege (službe za naročanje bodo uredile avtomatski odzivnik z informacijami), pišejo samo izvide in odpustnice za tiste, ki jih nujno potrebujejo. V času stavke so obravnavani vsi pacienti, ki so že naročeni na specialistične in elektivne oziroma nenujne preglede. Obravnavani pa so tudi pacienti z napotnico z oznako zelo hitro ali nujno, tudi če niso naročeni. Kot poudarjajo stavkajoči, bo tudi danes, tako kot sicer, poskrbljeno za vse bolnike in oskrbovance, ki jih potrebujejo.

Zahtevajo sprejetje standardov in normativov

Sekretar Sindikata Kliničnega centra Ljubljana (UKC) Iztok Moder je med današnjo stavko izpostavil, da se je ta zgodila zaradi, kot se je izrazil, ignorance vlade. Ocenil je, da bi bila stavka nepotrebna, če bi imeli na drugi strani pametnega sogovornika. Predstavnica Sindikata delavcev v zdravstveni negi v UKC Saša Kotar je povedala, da današnja stavka ni uperjena proti vodstvu UKC Ljubljana, še manj pa proti pacientom.

“Primorani smo bili organizirati stavko in vladi povedati svoje zahteve, ki so ostale neizpolnjene ali neizpogajane že več let. Namen stavke je prisiliti vlado oziroma ministrstvo za zdravje, da končno sprejme standarde in normative za zaposlene,” je dejala in pristojne pozvala k njihovemu takojšnjemu sprejetju. “Zahtevamo tudi zvišanje izhodiščnega plačnega razreda za vse, ki so bili v jesenskem delu prikrajšani. Skozi pogajanja bi želeli odpraviti vse anomalije in nesorazmerja, ki so nastala kot posledica lanskega dogovora,” je še poudarila.

Zaposlena v UKC Ljubljana Mojca Hotujec je spregovorila o svoji plači. “Plača, ki mi je bila izplačana 10. februarja, je bila nižja od minimalne. Dobila sem 540 evrov z razliko do minimalne plače 196 evrov. Vsak, ki dela v tej državi, si zasluži minimalno plačo,” je dejala.

“Tudi politiki imajo starše”

Delo v socialnovarstvenih in posebnih socialnovarstvenih zavodih poteka kot ob nedeljah. V zavodih za usposabljanje in varstveno-delovnih centrih pa v času stavke opuščajo vse nenujne storitve. Predstavnica sindikata Doma starejših občanov (DSO) Fužine Mirela Fazlić je poudarila, da stavka poteka na kulturen in human način, saj se jim ne zdi pravično, da bi stanovalcem odrekali storitve. “Zaposleni in stanovalci smo se združili v namenu te stavke,” je dejala. Kot je še povedala, danes ne bodo izvajali delovnih terapij in fizioterapij. Opravljajo samo nujne storitve.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je predstavila zahteve zaposlenih. “Predvsem želimo vrniti dostojanstvo zaposlenim, in sicer v dveh kriterijih. Eno so standardi in normativi, zato da končno vidimo, koliko delavcev primanjkuje, drug kriterij pa so plače, saj je plačilo za delo pomembno. Tukaj so nastale razlike med posameznimi poklicnimi skupinami, in to je treba popraviti,” je povedala. Po njenih besedah bo stavka trajala en dan. “Po stavki se bomo vsi stavkovni odbori in koordinacije sindikatov zbrali in načrtovali nadaljnje aktivnosti. Dejstvo je, da nam je v interesu čim prej skleniti dogovor z vlado. To pa se lahko zgodi s stavko ali brez nje,” je še dodala.

Direktor DSO Fužine Jaka Bizjak je ocenil, da bodo potrebne spremembe. “Na razpise za delovna mesta se namreč nihče ne prijavi in dejansko moramo razmisliti, kdo bo skrbel za naše starše,” je komentiral. Kot razlog, zakaj se kandidati ne prijavljajo na prosta delovna mesta, je navedel, da so delovni pogoji za strokovne delavce boljši v zdravstvenih domovih, prav tako del problema predstavlja nizka izhodiščna plača, ki je po besedah Bizjaka, blizu minimalne. “Potrebne so spremembe, kajti drugače bomo primorani zmanjševati posteljne kapacitete, ker ne bomo imeli delavcev, ki bi skrbeli za stanovalce,” je opozoril.

Podporo zaposlenim v DSO Fužine so izkazali tudi njihovi stanovalci. Ocenjujejo, da je stavka upravičena. “Delavci so izčrpani. Normativi so nemogoči, pravzaprav katastrofalni. Naše potrebe naraščajo zato, ker se staramo in imamo več težav. Nujno je, da se nekaj uredi na tem področju. Če ne drugače, pa s stavko,” je dejala stanovalka. Njenim besedam se je pridružil tudi eden izmed stanovalcev. “Ljudje, ki za nas delajo, si zaslužijo bistveno več. Tudi politiki imajo svoje starše. Takrat, ko je treba starša dati v dom, potem pa ‘mencajo’ in uvidijo težave. Prej pa se leta sprenevedajo. Podpiramo stavko, in upam, da se kaj spremeni,” je dodal.

Lekarne zaprle svoja vrata

Stavka je potekala tudi v lekarnah, in sicer med 10. in 16. uro, pred in po tem pa lekarne delajo po običajnem urniku. Med 10. in 16. uro so bile odprte le dežurne enote lekarn, ki so delovale po nedeljskem režimu (izdaja zdravil bo potekala izključno na dežurnem okencu), v njih pa so farmacevti izdajali le: zdravila, predpisana na recept istega dne; zdravila, predpisana na recept z oznako “nujno”, in zdravila brez recepta proti vročini in bolečinam (izdajala se bo le ena škatlica posameznega zdravila).

“Skrb za naše uporabnike nas je vodila v način stavke, ki danes vendarle v popolnosti ne zapira lekarn,” so poudarili v Sindikatu farmacevtov Slovenije in opozorili, da “enostranske poteze v zdravstvu, ki smo jim priča v zadnjem času, povzročajo socialni nemir in poglabljajo nezadovoljstvo vseh, na katerih sloni celoten zdravstveni sistem, pa so izključeni iz elitnega kluba privilegiranih.”

“Stavkajoči farmacevti pričakujemo, da nas vlada obravnava enakovredno kot druge zaposlene v zdravstveni dejavnosti, saj smo njen del in želimo že dolga leta urediti položaj v smislu poštenega plačila ter ureditve standardov in normativov,” je za N1 povedal predsednika sindikata farmacevtov Slovenije SIFARM Damir Domjan.

“Glede na to, da smo farmacevti najnižje plačani zdravstveni delavci s primerljivo stopnjo izobrazbe, bi si želeli pravično in pošteno plačilo za opravljeno delo. Lekarne niso bile v času epidemije nikoli zaprte, prav tako ni bilo nerazumnih, dolgih čakalnih vrst,” je še poudaril in pojasnil, da so zaposleni v lekarnah med epidemijo “delali tudi razkužila in druge pripravke takrat, ko jih ni bilo mogoče dobiti. Trudili smo se skupaj z drugimi deli zdravstva zagotavljati čim boljšo oskrbo prebivalstva z zdravili.” Dodal je še, da se znotraj dejavnosti že občuti, da je priliv kadra skromen predvsem zaradi plač in delovnih pogojev.