Menu Item
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica naj bi se preoblikovala v delniško družbo, tisti, ki ste zavarovani pri njej, pa boste lahko postali njeni delničarji. Delnicam se bodo sicer lahko odpovedali samo tisti, ki bi jim pripadalo manj kot 70 evrov, takih bo verjetno veliko. Ti bodo lahko dobili denarno izplačilo.
Državni zbor je pred kratkim odločil, da se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje izvajalo samo še do konca leta. Ta teden pa je vlada sprejela še predlog zakona, ki bi opredelil, kaj se bo potem zgodilo z Vzajemno in s približno 837.000 zavarovanci; od tega jih ima približno 758.000 pri njej sklenjeno dopolnilno zavarovanje.
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja pomeni, da to ne bo več prostovoljno in da se ne bo več plačevalo komercialnim zavarovalnicam. Poleg Vzajemne ga zdaj izvajata še Generali in Triglav Zdravje, a je Vzajemna v drugačnem položaju od tekmic.
Če sta drugi dve klasični gospodarski družbi, ki sta v zasebni ali v posredni državni lasti, je Vzajemna edina vzajemno organizirana zavarovalnica pri nas. Njeni lastniki so njeni člani, torej zavarovanci.
Vlada je odločila, da se bo Vzajemna z začetkom prihodnjega leta preoblikovala v delniško družbo. To pa se bo zgodilo tako, pojasnjujejo na ministrstvu za finance, da se zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki je bil njen ustanovitelj, vrne njegov vložek in da se dokončno uredi premoženjska razmerja med Vzajemno in njenimi člani.
Ta razmerja bi se uredila tako, da bodo člani dobili pravico, da vrednost svojega deleža v Vzajemni spremenijo v delnice. Tisti zavarovanci, ki bi jim pripadal delež, vreden manj kot 70 evrov, bi se pravici do delnic lahko odpovedali in dobili bi denarno izplačilo.
Koliko bo dobil vsak posameznik, še ni znano. Zakon pa določa postopek, kako se to ugotovi.
“Premijski količnik”
Do konca leta bo Vzajemna pripravila zaključno poročilo za namen določitve deležev zdravstvene blagajne in članov, piše v predlogu zakona. Pri tem bo morala sodelovati s pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti podjetji in pooblaščenim revizorjem, ki ju bo imenoval minister za finance Klemen Boštjančič.
V Vzajemni sicer ocenjujejo, da bodo imeli konec leta iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja samo 20 milijonov evrov premoženja. To je povprečno približno 26 evrov na zavarovanca, a v resnici bi lahko bilo povprečje še nižje, saj bi bilo treba prej odšteti še ustanovni kapital zdravstvene blagajne. Ta je ob ustanovitvi Vzajemne leta 1999 vanjo vložil 725 milijonov tolarjev, kar je po takratnem tečaju približno 3,8 milijona evrov. Po aktualnem predlogu bi sicer ZZZS lahko svobodno izbral, ali bo zahteval izplačilo v nominalnem znesku ali pa bi postal Vzajemnin delničar.
Vzajemna ima tudi drugo premoženje, saj je na primer lastnica več zasebnih zdravstvenih zavodov s koncesijo. Vendar vodstvo Vzajemne poudarja, da je bilo to premoženje ustvarjeno iz ostalih zavarovanj, torej zavarovanj za samoplačniške zdravstvene storitve. “Verjamem, da si nihče ne bo dovolil deliti premoženja iz ostalih zavarovanj,” je pred časom na TV Slovenija dejal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln.
Ko bo ugotovljena vrednost premoženja, se bo na podlagi “premijskih količnikov” izračunalo, koliko pripada vsakemu od upravičencev.
“Premijski količnik upravičenca iz prejšnjega stavka je enak količniku med zanj obračunano zavarovalno premijo v obdobju od ustanovitve Vzajemne do dne 31. 12. 2023 in skupnim zneskom obračunanih zavarovalnih premij vseh posameznih upravičencev do deleža pri preoblikovanju,” piše v predlogu zakona.
Gre torej za razmerje med tem, koliko je v času, ko je bil zavarovan, vplačal posameznik, in tem, koliko so v dobrih 23 letih vplačali vsi.
Nominalni delež posameznika bo nato izračunan tako, da se bo njegov premijski količnik pomnožil z zneskom kapitala.
Koliko ljudi se bo odločilo za delnice?
O tem, koliko jim pripada, bo Vzajemna člane obvestila v 30 dneh po tem, ko bo dobila pozitivno mnenje revizorja. ZZZS in tisti, ki jim bo pripadalo manj kot 70 evrov, bodo nato imeli 15 dni, da sporočijo, če ne želijo delnic, ampak denarno izplačilo. Iz zakonskega predloga je razbrati, da bo treba na izplačilo čakati več mesecev.
Glede na ocene, kakšen bo konec leta pričakovani kapital Vzajemne, se postavlja vprašanje, koliko sploh bo zavarovancev, ki bodo upravičeni do več kot 70 evrov. Za tiste, ki bodo dobili manj, pa nekateri menijo, da se jim prevzem delnic preprosto ne bo izplačal. Predsednik združenja Malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković na primer poudarja, da stroški delniškega računa znašajo od 30 do 50 evrov letno.
Tisti, ki bodo postali oziroma morali postati delničarji, se bodo lahko seveda odločili za prodajo, a šele čez čas. Preoblikovana Vzajemna bo morala delnice v organizirano trgovanje uvrstiti najpozneje šest mesecev po prvi skupščini, na kateri bodo imenovali nadzorni svet. Do takrat pa bo prepovedano kakršno koli trgovanje ali prenos delnic, pravic iz delnic ali upravičenj do delnic Vzajemne. Izjema bo samo dedovanje.
Kaj pa, če bo izplačana odškodnina?
Tako na finančnem ministrstvu kot na Vzajemni so prepričani, da bo zavarovalnica preživela ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Imela naj bi namreč več kot 300.000 pogodb za druge zavarovalne produkte, torej za zavarovanja za samoplačniške zdravstvene storitve.
Zavarovancem, ki bodo upravičeni do manj kot 70 evrov, pa bo odločitev o tem, ali pretvoriti svoj delež v delnice, najverjetneje otežilo dejstvo, da Vzajemna, tako kot Generali in Triglav, na ustavnem sodišču izpodbija aktualno vladno uredbo o zamrznitvi premije. Če se bo nekoč potrdilo, da je zamrznitev nezakonita, bo Vzajemna najverjetneje upravičena do precej visoke odškodnine.
Od tega pa ne bi nič imeli tisti, ki so zavarovanci zdaj, v času morebitnega izplačila odškodnine pa ne bi bili, pravijo v Vzajemni.
“Odškodnina pomeni povračilo protipravno povzročene škode tistemu, ki je škodo utrpel, to pa je Vzajemna in ne njeni zavarovanci, saj imajo ti še vedno zagotovljena vsa kritja v skladu s sklenjenimi zavarovalnimi pogodbami. Ker je odškodnina povračilo poslovne škode, povzročene pravni osebi, bo prejeta odškodnina šla v kapital podjetja in Vzajemni omogočila, da bomo z razvojem produktov in vzajemnim delovanjem lahko še več ponudili svojim zavarovancem,” so pojasnili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje