Menu Item
Danes je strateški svet za digitalizacijo predstavil drugi paket ukrepov za digitalizacijo, ki bo urejalo različna področja, kot so javna uprava, poslovno okolje, izobraževanje in zdravstvo. Cilj 25 ukrepov je olajšati življenja Slovencev ter pohitriti in optimizirati postopke, nujne za vsakodnevno življenje.
Potem ko je vlada junija lani potrdila prvih 40 ukrepov za digitalizacijo, je strateški svet za digitalizacijo pripravil še 25 novih. Danes jih je minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič skupaj z vodji delovnih skupin Strateškega sveta za digitalizacijo predstavil javnosti. “Izjemno sem ponosen na naše dosežke, še posebej na področju digitalne vključenosti,” je ob začetku konference povedal Adrijančič. Ob tem je omenil na primer digitalne bone in brezplačne tečaje na področju računalništva.
Med novimi predlaganimi ukrepi je do leta 2026 vsem gospodinjstvom omogočiti dostop do širokopasovnega interneta visokih hitrosti ter tudi pokritost velike večine prebivalstva in ključnih prometnic z omrežjem 5G pri vseh operaterjih. Prav tako bi naj referendume in volitve po novem izvajali elektronsko. Šlo bo za postopno in premišljeno uvajanje postopkov, cilj pa je lažja demokratična participacija vseh državljanov, tudi tistim, ki jim je prihod na volišča otežen. Glasovanje bo torej omogočeno vsem tudi izven njihovega stalnega prebivališča. Najprej bo šlo za referendume, nato pa postopoma za volitve.
Potrošnikom bo vsepovsod omogočena možnost brezgotovinskega plačila.
Vrsta rešitev se nanaša tudi na izboljšanje uporabniške izkušnje pri e-storitvah javne uprave. Državljani bomo lahko digitalno vpogledali v odprte upravne zadeve, saj trenutno težko izvemo, kako daleč so naši upravni postopki. Državna uprava je uvedla sistem Krpan, ki bo to veliko enostavneje omogočal. Prav tako se nadgrajuje uporabniška izkušnja pri e-storitvah javne uprave. Število opravljenih zadev je po mnenju sveta za digitalizacijo še premajhno, krivec pa je prav slaba uporabniška izkušnja, zato bo ustanovljena posebna skupina, ki bo na tem delala, ustanovljene pa bodo tudi lokalne skupine, ki bodo pomagale digitalno manj veščim.
Digitaliziran bo tudi postopek pridobivanja vozniškega izpita, saj vsako leto več kot 20.000 kandidatov opravlja vozniški izpit, mnogo postopkov, ki so za to potrebni, pa ni digitaliziranih (na primer test CPP, prve pomoči in praktični del izvedbe). Na področju sodstva bodo uvedeni spletni prenosi sodnih obravnav ter spletna objava sodb. Danes je dostop do sodb zelo težak, saj mora oseba fizično iskati po arhivih. Spletna objava sodb lahko naredi ključni premik za vzpostavitev transparentnega sodstva, poudarjajo v svetu za digitalizacijo.
Na področju izobraževanja se uvaja integrirano digitalno učno okolje s sodobno podanimi učnimi vsebinami. Sodobno podane digitalne učne vsebine bodo izboljšale izkušnjo učencev in učiteljev, ki bodo imeli na enem mestu zbrano vse, pomembno za učni proces. Drugi predlog je vzpostavitev centrov za povezovanje znanosti in gospodarstva ter laboratorij za izboljševanje IKT kompetenc. Prenos znanja iz znanosti in gospodarstva bo s tem pospešen, ti centri pa morajo biti zato odprti tudi za tiste, ki so še v izobraževalnem procesu. Prav tako bi se ministrstvo za digitalizacijo povezalo z univerzami. Vzpostavljena bo digitalna platforma Science Desk za vse tiste, ki se pri svojem delu srečujejo z znanostjo. Ta platforma bi pomagala pri prijavi na mednarodne projekte in njihovo izvedbo, lažje bi se tudi dokumentirali raziskovalne dosežke.
Na področju zdravstva bo uveden elektronski zdravstveni karton, ki bi omogočal enoten pogled na pacienta, vseboval bi vse relevantne podatke in diagnostike, ki so sedaj razpršene v papirni obliki; obravnava pacienta bi bila tako veliko lažja. Tudi predpisovanje in spremljanje učinka zdravil bi se digitaliziralo, kakor tudi način uporabe. Še en ukrep je digitalizacija in spremljanje zdravstvene oskrbe na podlagi učinkov: gre za spremljanje in optimiziranje zdravljenja. Naslednji ukrep je platforma za optimizacijo zdravstvenega kadra z zagotavljanjem boljšega okolja in organizacije dela. Še en ukrep je uvedba govornih tehnologij za prostoročno delo zdravnikov, kar bi olajšalo delo zdravstvenih delavcev in pohitrilo obravnavo pacientov.
Uvedlo se bo tudi obvezno e-vročanje poslovnim subjektom. Še eden od ukrepov bo vzpostavitev trajnostnega poročanja in ocenjevanja gospodarskih in javnih subjektov. Vsak subjekt bi dobil trajnostno bonitetno oceno, ki bi podala podatke o stabilnosti ali rizičnosti subjekta. Cilj je, da vsi slovenski gospodarski subjekti sodelujejo v roku treh let. Digitaliziralo se bo tudi področje avtorskih pravic.
Eden od ukrepov je tudi upravljanje z odprtimi podatki, torej bolje obvladovati že obstoječe, a trenutno neorganizirane podatke, tako v komercialne namene kot namene javnega dobrega. Uvaja se tudi digitalna identiteta na podlagi tehnologije blockchain, ki je že znana na primer v Nemčiji in Španiji. Nadalje se bo spodbujalo razvoj aplikacij, ki podpirajo ranljive skupine; priljubljene aplikacije se bodo prilagodile ranljivim skupinam, na primer gluhim in slepim.
Vzpostavljen bo Nacionalni center za kibernetsko varnost, s čimer se bo kibernetska varnost uvrstila med prednostno področje slovenske zunanje politike. Do konca mandata namerava svet za digitalno preobrazbo vzpostaviti še e-identiteto, davčni trajnik in možnost videoidentifikacije za odprtje bančnih in kriptoračunov ter sistem telemedicine za kronične in onkološke bolnike, pa tudi vzpostavitev platforme digitalnega ravnanja z odpadki, kar bi pripomoglo h krožnemu gospodarstvu. “Do konca desetletja se želimo prebiti med pet najbolj digitaliziranih težav v Evropi,” je dejal Adrijančič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje