Menu Item
Kaj se dogaja v možganih, ko smo zaljubljeni in ko ostajamo v dolgotrajnem razmerju, je na uvodnem predavanju letošnjega Tedna možganov razložil nevroznanstvenik in rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič. Čeprav poskuša odgovore na to vprašanje najti nevroznanost, pa bo ljubezen zagotovo še naprej ostala tudi “skrivnostno čustvo".
Na Institutu Jožef Stefan so danes obeležili začetek 20. Tedna možganov, ki poteka na temo ljubezni in seksualnosti. Na uvodnih predavanjih so o ljubezni spregovorili z biološke in sociološke perspektive. Nevroznanstvenik in rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je predstavil, kaj se dogaja v možganih živali in ljudi, ko so zaljubljeni.
Teden možganov, ki je namenjen osveščanju javnosti o skrbi za zdravje možganov, v Sloveniji poteka pod okriljem Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa. Kot je v uvodnem nagovoru pojasnila vodja organizacijske ekipe Amadeja Oder, so se za letošnjo temo, ki se dotika spolnosti, intimnosti in erotike, odločili, ker se o njej še vedno ne pogovarjamo dovolj.
Zbrane je na Institutu Jožef Stefan pozdravil tudi njegov direktor Boštjan Zalar, ki je poudaril pomembnost nevrozanstvenih raziskav in interdisciplinarnega delovanja v znanosti. “Danes se znanost ne deli na različne veje, ampak se vedno bolj učimo delovati v medsebojnem sodelovanju z različnimi raziskovalnimi področji,” je dejal. Poudaril je, da je to sodelovanje v času, ko je na vseh področjih prisoten skokovit razvoj umetne inteligence, še posebej pomembno. “Še vedno sem mnenja, da umetna inteligenca ne more nadomestiti naše naravne inteligence, ki pa je ne bi bilo brez možganov,” je dejal.
Ljubezen kot biologija
V okviru Tedna možganov se bodo prek celotnega tedna zvrstila številna predavanja. V današnjem uvodnem je endokrinolog, nevroznanstvenik in rektor Univerze v Ljubljani Majdič med drugim spregovoril o tem, kaj se dogaja v naših možganih, ko smo zaljubljeni in ko ostajamo v dolgotrajnem razmerju. Kot je poudaril, so se nevroznastveniki zlasti iz proučevanja nekaterih monogamnih sesalcev, predvsem voluharic, naučili, kaj se dogaja v njihovih možganih, da ostanejo zvesti partnerjem. “Raziskave kažejo, da so vsaj nekateri od teh mehanizmov pomembni tudi pri ljudeh,” je dejal.
Kot je predstavil, sta pri tem zanimiva zlasti hormona oksitocin, znan kot hormon nežnosti, in vazopresin. Ljudem se na primer med crkljanjem in spolnimi odnosi s partnerji na podoben način kot pri voluharicah iz možganske žleze, imenovane hipotalamus, hormona izločata v kri in aktivirata dopaminski sistem, ki nam daje občutek ugodja. “Zaradi tega udobja želimo ponavljati dejanja, ob katerih se tako počutimo. Nekatere raziskave so tudi pokazale, da so imeli moški, ki so pokazali več starševskega čuta, v krvi več oksitocina,” je izpostavil.
Dotaknil se je tudi stresa, ki ga ljudje doživljamo zlasti v zgodnji fazi zaljubljenosti, ki jo nevroznanstveniki imenujejo tudi nora zaljubljenost. Kot so pokazale nekatere študije, se raven stresnega hormona kortizola v krvi ljudi navadno v tem obdobju dvigne in zniža takrat, ko preidemo iz nore zaljubljenosti v fazo navezanosti med partnerjema. “Partnerji, ki torej živijo v dolgotrajnih ljubečih odnosih, imajo običajno nižji nivo kortizola kot pa samski ljudje, ki živijo sami,” je dejal.
Na koncu je poudaril, da kljub temu, da skuša nevroznanost razvozlati, kaj se dogaja v naših možganih, ko smo zaljubljeni, bo ljubezen zagotovo ostala še naprej tudi “skrivnostno čustvo, vir navdiha za pesmi in knjige”.
V torek in četrtek bodo v okviru Tedna možganov naslovili težje teme v povezavi s spolnostjo, kot so vaginizem, spolne travme in spolno prenosljive okužbe. V sredo bodo tradicionalno obeležili dan možganov. Na ta dan bodo slovenski raziskovalci predstavili izsledke nevroznanstvenih raziskav, teden pa bodo zaključili z okroglo mizo o privlačnosti. Poleg predavanj bodo teden popestrile tudi delavnice za otroke in odrasle.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje