V zadnjem letu so se po svežih podatkih Statističnega urada RS cene košarice življenjskih potrebščin v Sloveniji dvignile za okroglih 11 odstotkov. Najbolj se dražijo hrana in goriva, za katere tudi sicer povprečno slovensko gospodinjstvo daje največji del mesečnih izdatkov. Hitro pa rastejo tudi cene parkirišč, taksi prevozov, storitev električarjev, izdelkov iz papirja.
Povprečno slovensko gospodinjstvo največji del svojih mesečnih izdatkov nameni za hrano, in sicer približno 16 odstotkov. Tako kaže trenutna struktura indeksa cen življenjskih potrebščin (spodnji graf), s katerim Statistični urad RS (Surs) meri inflacijo. Delež posameznega izdelka v strukturi indeksa določa glede na pretekle vzorce porabe državljanov. Drugi največji segment porabe je prevoz.
Oba segmenta se letos nadpovprečno dražita: za julij sicer še ni podrobnih podatkov, a junijski razrez inflacije kaže, da se je celoten indeks dvignil za 10,4 odstotka, hrana za 12,5 odstotka, prevoz, kamor sodijo tudi stroški goriv, pa za 17,2 odstotka. Najbolj pa se draži segment stanovanj, vode, elektrike in plina oziroma drugih goriv, kjer so se cene v letu dni dvignile za skoraj četrtino. Goriva in energija so se skupaj podražila za 36 odstotkov. To pomeni, da trenutno verjetno marsikatero gospodinjstvo daje veliko večji delež mesečnega proračuna za hrano, gorivo, vzdrževanje stanovanja, manj pa ostane za na primer rekreacijo, turizem, kulturo.
Tu povejmo, da rast cen hrane v državah po EU različno občutimo tudi zato, ker zanjo dajemo zelo različne deleže mesečnih izdatkov: Irci le 10 odstotkov, Nemci 11,1 odstotka, mi 15,8 odstotka (delež je malo drugačen kot v spodnjem grafu, ker gre za harmoniziran indeks, ki omogoča primerjavo držav), Romuni pa kar 28,3 odstotka.
Cene energentov rastejo, a so velike razlike
Pričakovano je na vrhu lestvice podražitev zemeljski plin, ki se je v zadnjem letu po podatkih Sursa podražil za 58,5 odstotka, a to odjemalci po Sloveniji zelo različno občutijo. Lani se je namreč borzna cena od spomladi do konca leta povečala za petkrat. Nekateri dobavitelji plina so energent za letos zakupili po zelo nizkih cenah, drugi so čakali do konca leta in plačali visoko ceno. To pa pomeni, da so se tudi med odjemalci razlike v višini položnic močno povečale. Odjemalec Gen-I danes plačuje plin po pet centov za kilovatno uro, odjemalec Plinarne Maribor skoraj dvakrat dražje. Podobno se dogaja s cenami elektrike, ki se je podražila za 29,4 odstotka. Dodajmo pa, da bo vlada s septembrom tako cene plina kot tudi elektrike regulirala, kar bi moralo vplivati tudi na inflacijo.
V razrezu inflacije za junij ni podatkov za premog, sicer bi bila morda rast cen energentov še višja. Druga trda goriva, denimo drva, peleti, sekanci, so se podražila za 30,7 odstotka. Kot smo pisali, je srbska in bosanska prepoved izvoza trdih goriv sprožila tudi skrbi o pomanjkanju teh energentov pri nas.
Pri hrani prednjačijo sadje, mleko, izdelki iz moke
Pri hrani je največ podražitev v segmentu zamrznjenega sadja, ki pa je v porabi povprečnega gospodinjstva relativno nepomembno. Drugače je z mlekom, ki se tudi hitro draži: cena sveže posnetega mleka (z manj maščobe) se je v letu dni dvignila za 27,4 odstotka, polnomastnega za 19,4 odstotka. Delno gre to pripisati spomladanskemu dvigu odkupnih cen mleka: denimo Ljubljanske mlekarne so odkupno ceno mleka, ki jo plačujejo kmetom, dvignile s 37 na 42 centov za liter. Podobno naj bi naredile tudi druge slovenske mlekarne, dvig pa so očitno takoj prevalile na končnega kupca.
Pomembneje (za več kot 20 odstotkov) so se podražili tudi moka in ostali izdelki iz žit ter kruh. Del vzroka gre je v dvigu cen pšenice na borzi (po začetku vojne v Ukrajini je borzna cena krušne pšenice na pariški borzi poskočila z okrog 200 na 400 na tono, trenutno so cene za dobave kadarkoli v prihodnjem letu okoli 300 evrov). Če pogledamo recimo cene moke v Mercatorju, lahko sicer vidimo, da cene med ponudniki močno nihajo. V začetku marca je bila cena kilograma Žitove moke tipa 400 1,19 evra, danes je 1,59 evra. Cena kilograma moke tipa 500 je bila 1,39 evra, danes je 1,79 evra. Mlinotestova moka tipa 500 se je na drugi strani pocenila z 1,29 evra na 0,99 evra na kilogram, bela primorska moka je ohranila ceno 1,59 evra, prav tako ostra moka (1,69 evra). Cena Mercatorjeve trgovske znamke se je zvišala z 0,69 evra na 0,79 evra.
Dražji najem parkirišč, garaž, avtomobilov, dražji električarji
Kaj pa se poleg segmenta hrane in energentov še občutno draži? Podatki kažejo, da se je segment najema parkirišč, garaž, osebnih vozil v letu dni podražil za 46,1 odstotka, kar je druga največja podražitev, takoj za plinom. Pri tem so se očitno podražitve dogajale predvsem pri najemu parkirišč in garaž, saj se je najem vozil, vsaj po navedbah ljubljanskih ponudnikov, od lani pocenil. Kot smo pred kratkim pisali, je bilo treba v Ljubljani za najem avtomobila srednjega razreda za teden dni še poleti 2019 odšteti 250 evrov, potem pa so cene poskočile. Lani tudi na 1.500 na teden, zdaj pa se gibljejo od 500 do 750 evrov na teden. Ponudniki pravijo, da zato, ker nimajo na voljo toliko vozil, kot so jih imeli pred epidemijo.
Junija so se podražili tudi mednarodni potniški leti, za 32 odstotkov. To gre verjetno pripisati dejstvu, da se je glede na lani, ko so bile marsikje v veljavi še koronske omejitve, povpraševanje močno povečalo. Kot smo pisali v petek, pa turistične družbe za lete zaračunavajo tudi dodatke za gorivo.
Najemnine stanovanj so se dvignile za 24,5 odstotka, storitve električarjev za 23,6 odstotka, taksi prevozi za 22 odstotkov, izdelki iz papirja za 18,3 odstotka (pri tem opozarjamo, da to ne vključuje toaletnega papirja, ki je del segmenta izdelkov za osebno nego, se je pa ta v zadnjem letu prav tako podražil – tudi za petino).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje