Menu Item
Sanacija po lanskoletnih poplavah je vključevala tudi odvoz velike količine proda in gramoza iz strug, kamor so ga naplavile narasle vode. Ker gre za pri tem za mineralno surovino in potencialno koristen gradbeni material, nas je zanimalo, kaj se je z njim zgodilo. Več sto tisoč kubičnih metrov ga je še vedno shranjeno na začasnih deponijah, večino pa naj bi ga že koristno porabili.
“Večina odvzetih naplavin iz vodotokov se je v času izvajanja izrednih ukrepov uporabila za zapolnitev zajed, zasipe, stabilizacijo strug in druga dela,” so nam odgovorili z državne direkcije za vode (DRSV).
Večji del materiala je torej v strugah tudi ostal, a na bolj “primernih” mestih, kot gradbeni material za utrjevanje razdejanih območij.
Skladiščenje za največ dve leti
Je pa po državi mogoče opaziti več velikih deponij, kamor so navozili neporabljene naplavine. “Del naplavin, ki se ni takoj uporabil za izredne ukrepe, se začasno skladišči,” pravijo na DRSV. Začasno pomeni za največ dve leti.
Material je shranjen na območjih ob strugah, na občinskih deponijah in na zemljiščih izvajalcev gospodarske javne službe. “Skupno je evidentiranih 44 lokacij začasnega skladiščenja naplavin, na katerih je skupno odloženih približno 610.000 kubičnih metrov naplavin,” so nam povedali na DRSV.
Še tretjino bodo porabili za vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje
Več kot polovica celotne količine materiala je shranjenega na porečju Savinje, približno četrtina na porečju Kamniške Bistrice, ostalo pa še na porečju reke Soče, Meže in Mislinje.
Kot ocenjujejo na DRSV, bodo še približno tretjino shranjenih naplavin porabili za vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje.
“Del naplavin, ki se ne bo uporabil za zapolnitev zajed, zasipe, nasipe ter vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje, bo DRSV uporabila za projekte zmanjševanja poplavne ogroženosti. Del naplavin pa se bo uporabil tudi za sanacijo in vzdrževanje cestne infrastrukture.”
Preberite še intervju z dr. Primožem Banovcem, strokovnjakom za vodarstvo in članom vladnega sveta za obnovo po poplavah, ki pravi, da bo ponekod v Sloveniji verjetno treba na varnejših lokacijah zgraditi celotna nova mesta.
Z njim smo se pogovarjali pred prvo obletnico avgustovskih poplav. Govori o betoniranju, golih strugah, naravnih vodotokih, zaščiti naših vnukov in o tem, da še vedno niti ne vemo, kaj točno je šlo lani avgusta narobe, da bi se iz tega lahko kaj naučili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje