Menu Item
Na tokratnih volitvah, že devetih v samostojni Sloveniji, bo malo manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev oddalo svoj glas za poslanke in poslance v državni zbor. Kako sploh poteka volilni proces? Katere so varovalke, ki preprečujejo zlorabe? Državna volilna komisija odgovarja na nekatera najpogostejša vprašanja.
Kako je zagotovljeno, da volilec glasuje samo enkrat?
Volilec glasuje na podlagi vpisa v volilni imenik. Volilni odbor mora ob prihodu volilca ugotoviti njegovo istovetnost, kar stori na podlagi osebnega dokumenta, denimo osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja. Nato predsednik ali član volilnega odbora ugotovi, ali je volilec vpisan v volilni imenik. Če je vpisan, predsednik ali član obkroži njegovo zaporedno številko v volilnem imeniku kot znak, da je glasoval. Volilec se podpiše v volilni imenik, pri čemer mora član volilnega odbora prekriti osebne podatke drugih volilcev, tako da volilec pri podpisu vidi samo lastne osebne podatke.
Volilec nato iz škatle vzame pisalo, s katerim se podpiše v volilni imenik, in z istim pisalom nato tudi glasuje. Po glasovanju pisalo odloži v škatlo, ki je namenjena uporabljenim pisalom.
Kako je treba pravilno izpolniti glasovnico?
Navodilo za glasovanje je jasno: volilec mora obkrožiti številko pred kandidatno listo oz. imenom kandidata, za katerega glasuje. Razna dopisovanja na glasovnici niso zaželena.
Splošno načelo pri ugotavljanju izida glasovanja na glasovnicah je, da ima prednost oznaka, ki je narejena v skladu z omenjenim navodilom. Če je volivec glasoval drugače, kot je napisano v navodilu, pa je glasovnica veljavna le v primeru, če je to narejeno tako, da je volja volivca jasno razvidna.
Morebitni pripisi na glasovnici ne vplivajo na postopek ugotavljanja izida glasovanja na glasovnici in nimajo nobenih posledic glede veljavnosti glasovnice.
Ali bi bilo mogoče ponarediti glasove tistih, ki se volitev niso udeležili?
Varovalk je skozi celoten volilni proces veliko. Glasovnice so zaščitene, kar pomeni, da jih ni mogoče kopirati ali kako drugače ponarediti. Glede na to, da se glasuje osebno, da je pogoj vpis v volilni imenik in da se preverja identiteta volilca, je praktično nemogoče, da bi se glasovi ponarejali. Okrajna volilna komisija za vsako volišče pripravi in preda volilnemu odboru toliko glasovnic, kot je število volilcev, vpisanih v volilni imenik.
Po objavi Dela, da je morala DVK zaradi nepravilnih logotipov odrediti uničenje velikega števila glasovnic, so se na družbenih omrežjih pojavila vprašanja, ali obstajajo zagotovila, da so bile glasovnice res uničene.
Se enkrat bom vprasal @dvk_rs
— Blaž (@Blaz_88) April 22, 2022
Ali imate dokaze, da je bilo 150k glasovnic unicenih in se ne morejo pojaviti v obtoku? Prosim za odgovor in kratko pojasnilo.@UrosEsih @Liberalec2 pic.twitter.com/dGnqAqOrbT“S strani zunanjega izvajalca, ki skrbi za tiskanje glasovnic, smo prejeli pisno zagotovilo o uničenju vseh tiskanih pol, ki so bile nepravilne,” so zagotovili na DVK. Pole so po njihovih navedbah uničili 7. in 8. aprila. “Kot so še pojasnili, nepravilne glasovnice še niso bile dodelane in so bile še v formatu tiskanih pol.”
Kaj se zgodi z glasovnicami, potem ko so oddane v skrinjico?
Ob 19. uri, ko se konča glasovanje in volišče zapre, volilni odbor odpre volilne skrinjice, prešteje glasovnice in njihovo število primerja s številom volilcev, ki so glasovali, ter vpiše število oddanih glasovnic v zapisnik.
Kje se hranijo volilne skrinjice s predčasnih volitev?
Vsak dan po zaključku predčasnega glasovanja volilno skrinjico zapečatijo na vseh štirih robovih, prav tako se zapečati odprtina za glasovnico. Pri tem uporabljajo posebne nalepke, ki ob odstranitvi pustijo odtis. O pečatenju skrinjic se vodi zapisnik.
Volilni odbor, ki vodi predčasno glasovanje, poskrbi, da se po vsakokratnem zaključku predčasnega glasovanja volilne skrinjice in drug volilni material hranijo na varnem, če je mogoče, v ognjevarni omari. Prostor, v katerem je omara, mora biti zaklenjen. O omari, v katerem je volilno gradivo, ter o hranitelju tako ključa omare kot ključa prostora, je treba narediti zapisnik.
V nedeljo, 24. 4. 2022, se vse zapečatene skrinjice predajo volilnemu odboru, ki je vodil predčasno glasovanje. Volilni odbor prešteje glasovnice in ugotovi izid glasovanja ter ga vpiše v računalniški program. Ta izid se javno razglasi po 19. uri. Naredi se tudi zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja na predčasnem glasovanju. Po podpisu zapisnika o ugotovitvi izida glasovanja na predčasnem glasovanju volilni odbor preda volilno gradivo okrajni volilni komisiji.
Kako poteka glasovanje na domu?
Predsednik volilnega odbora mora določiti najmanj dva člana odbora, ki volilcu odneseta glasovnico na dom. Skupaj z glasovnico mu izročita tudi ovojnico. Ko volilec opravi glasovanje, prepogne glasovnico, jo vloži v ovojnico in ovojnico zalepi ter jo izroči članom volilnega odbora. Člani odbora se vrnejo na volišče, kjer ovojnico odprejo in prepognjeno glasovnico vržejo v volilno skrinjico k ostalim glasovnicam.
Kako se hranijo glasovnice, ki prispejo po pošti?
Glasovnice iz Slovenije prispejo na naslove okrajnih volilnih komisij – tja, kjer so volilci vpisani v volilne imenike. Do ugotavljanja izida se zaprte ovojnice hranijo na sedežih volilnih komisij, ki bodo v ponedeljek, 25. aprila, po 12. uri ugotavljale izid glasovanja.
Glasovnice iz tujine prav tako prispejo na naslove okrajnih volilnih komisij, glasovnice, ki jih pošljejo diplomatsko-konzularna predstavništva, pa na sedež DVK. Okrajne volilne komisije in DVK bodo v torek, 3. maja, po 12. uri ugotavljale izid glasovanja.
Kaj se zgodi z glasovnicami, ki po pošti prispejo prepozno?
Okrajne volilne komisije jih zabeležijo kot prepozno prispele in se ne upoštevajo.
Kako so sestavljeni volilni odbori?
Medtem ko se volilne komisije imenujejo za štiri leta, so volilni odbori, ki skrbijo za izvedbo glasovanja na voliščih in štejejo glasovnice, imenovani za vsake volitve. Delo volilnih odborov je v volilnem procesu ključnega pomena.
Volilne odbore sestavlja več kot 19.000 ljudi.
Za vsako volišče se določi najmanj en volilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja. Član volilnega odbora ne more biti oseba, ki je kandidat, predstavnik kandidata ali njegov zaupnik.
Okrajna volilna komisija mora pri imenovanju volilnih odborov upoštevati zakonske pogoje in volilne odbore imenovati na način, da je zagotovljena pluralna sestava. Predloge za imenovanje lahko podajo politične stranke. Pri imenovanju članov volilnih odborov se najprej upoštevajo predlogi parlamentarnih političnih strank, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov.
Če teh predlogov ni dovolj, pridejo v poštev predlogi neparlamentarnih političnih strank in lokalnih skupnosti. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.
Nekatere stranke so glede predlaganja kandidatov v volilne odbore veliko bolj zainteresirane kot druge. Ne glede na to pa v volilnem odboru ne smeta biti dva člana, ki bi jih predlagala ista politična stranka.
Pluralna sestava volilnih odborov odpravlja vsakršen dvom o legitimnosti načina izvedbe in izida glasovanja na posameznem volišču. Poleg tega se s takšno sestavo zagotavlja dodaten nadzor, saj se predstavniki političnih strank v volilnem odboru medsebojno nadzorujejo pri sami izvedbi.
Sistem je dober, hermetičen, zato je napak izredno malo in so običajno tudi hitro odpravljene, zagotavljajo na DVK. Seveda ob predpostavki, da vsi deležniki – volivci, volilni odbori, volilne komisije, vsi volilni organi, vključno z DVK – spoštujejo zakonodajo in se držijo navodil za izvedbo volitev. Površnosti ne sme biti, pravila je treba spoštovati do zadnje črke, so še zapisali v komisiji.
Kako poteka štetje glasov po zaprtju volišč?
Volilni odbor se lahko odloči za enega od dveh načinov štetja:
– Predsednik volilnega odbora jemlje s kupa glasovnic glasovnico za glasovnico in prebere odločitev volivca ter nato naredi oznako na glasovnici (npr.: p-prešteta, n-neveljavna ipd.), dva člana volilnega odbora pa beležita na pomožnem gradivu glasove za posamezne liste kandidatov in število neveljavnih glasovnic. Na koncu volilni odbor ugotovi, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in koliko glasov je prejela posamezna lista kandidatov.
– Volilni odbor glasovnice najprej razvrsti glede na posamezne liste kandidatov ter na neveljavne glasovnice. Ko so glasovnice razporejene, predsednik volilnega odbora določi posamezne člane volilnega odbora, da preštejejo glasove.
Volilni odbor mora po končanem štetju glasovnic te vložiti v posebne ovojnice, veljavne in neveljavne posebej.
Pri štetju glasov so lahko navzoči tudi zaupniki, ki jih imenujejo stranke, domači in mednarodni opazovalci in predstavniki medijev. Predstavnikom medijev se za to ni potrebno akreditirati.
Izid glasovanja se vpiše v zapisnik.
Volilni odbor lahko kontrolira izid tako, da sešteje število neveljavnih in skupno število glasov posamezne liste kandidatov.
Predsednik volilnega odbora po končanem delu vstane in glasno prebere del zapisnika, ki se nanaša na ugotovljeni izid glasovanja in s tem opravi uradno dejanje razglasitve izida glasovanja na volišču. Volilni odbor nato na vrata volišča še nalepi obrazec »razglas volilnega odbora o izidu glasovanja na volišču«.
Volilno gradivo z glasovnicami in volilnim imenikom, v katerem je volilni odbor beležil udeležbo volivcev, s potrdili ter enim izvodom zapisnika o ugotovitvi izida glasovanja se dostavi okrajni komisiji na način, kot ga je ta določila.
Ena kopija zapisnika ostane predsedniku volilnega odbora, ki ga mora hraniti.
Okrajna volilna komisija mora pred vpisom izidov glasovanja na voliščih v računalniški program pregledati vse neveljavne glasovnice in preveriti ustreznost odločitve volilnega odbora. Pred zaključkom svojega dela na dan glasovanja okrajna volilna komisija preveri tudi objavljene izide glasovanja po voliščih na spletni strani in v informacijskem sistemu ter jih primerja z izidi glasovanja po zapisnikih o delu volilnega odbora.
Letos bodo prvič dostopni tudi izidi glasovanja na ravni volišča, ne le na ravni volilnega okraja, volilne enote in države. Vsi podatki bodo dostopni na spletni strani DVK.
Kakšen je nadzor nad volilnim procesom?
Stranke lahko nadzorujejo volilni proces preko dela v volilnem odboru in preko zaupnikov. To je omogočeno vsem političnim strankam.
Pri delu volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij so lahko navzoči tudi opazovalci – predstavniki domačih in tujih organizacij, ustanov, združenj in društev ter mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem volitev, varstvom človekovih pravic, integritete ali izobraževanja.
Zaupniki, mednarodni opazovalci in predstavniki medijev, so lahko navzoči tudi pri štetju glasov.
Na kakšen način bo volitve opazovala misija Ovse?
Ocenjevalna misija OVSE ni novost; nazadnje je bila takšna misija prisotna na predčasnih volitvah v državni zbor leta 2018.
Misijo bo izvajal Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), gre za pa ocenjevalno in ne opazovalno misijo. Ocenjevalna misija za razliko od opazovalne nima dolgoročnih opazovalcev, ki bi bili stalno nameščeni v posameznih regijah države, ali številnih kratkoročnih opazovalcev, ki bi obiskovali volišča na dan volitev.
Kot jasno izhaja iz poročila, ki je bilo pripravljeno po februarskem obisku predstavnikov ODIHR za ocenjevanje potreb v Sloveniji, načeloma zaupajo v volilno zakonodajo ter v strokovnost, neodvisnost in nepristranskost pristojnih volilnih organov. Vendar pa se jim zdi smiselna nadaljnja ocena določenih drugih vidikov volilnega procesa, zlasti vodenja volilnih kampanj in preglednosti oz. transparentnosti njihovega financiranja, medijskega poročanja o volitvah in medijskega okolja nasploh. Zato so priporočili napotitev misije za ocenjevanje volitev v Slovenijo.
ODIHR na podlagi izvajanja opazovanja volitev v državah članicah OVSE poda svojo oceno in priporočila za izboljšanje volilnih procesov, če oceni, da je to potrebno.
Šest članov misije bo v Sloveniji dva tedna in pol. Sestali se bodo s predstavniki državnih institucij, političnih strank, medijev, sodišč ipd.
Slovenskih opazovalcev na teh, kot tudi na nobenih volitvah doslej, ne bo, saj se za to ni akreditirala nobena nevladna organizacija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje