Za nami so štiri volilne nedelje, na katerih smo v volilne skrinjice po celotni državi oddali več kot štiri milijone in pol glasovnic. Kaj pa se z njimi zgodi, ko se volitve končajo?
Podatki Državne volilne komisije (DVK) kažejo, da smo v prvem in drugem krogu predsedniških volitev, prvem krogu lokalnih volitev in treh referendumih v volilne skrinjice po celotni Sloveniji oddali več kot štiri milijone in pol glasovnic. Vsi ti volilni lističi so zdaj na sedežih okrajnih oziroma občinskih volilnih komisij po celotni državi, kjer jih bodo hranili naslednjih nekaj let.
“To je toliko škatel in materiala, da ga enostavno nimaš kam dati,” je na primeru slovenske prestolnice ponazoril koordinator tajnikov volilnih odborov za območje Ljubljane Ernest Mencigar. Odprl nam je vrata do prostorov, v katerih smo videli “še sveže” kupe škatel z glasovnicami z nedavnih referendumov in del arhiviranih glasovnic s preostalih letošnjih volitev.
Sedež, ki smo ga obiskali, je odgovoren za glasovnice, oddane na več kot 300 voliščih. “Če bi se odpravili kam drugam, bi morda imeli le dve ali tri škatle,” je poudaril Mencigar in izpostavil, da Ljubljana in morda še Maribor po količini glasovnic izstopata.
Vse glasovnice, ki so bile oddane na referendumih, bodo na sedežih okrajnih volilnih komisij hranili dve leti, glasovnice, oddane na predsedniških in parlamentarnih volitvah, pa štiri leta, je pojasnil Mencigar. Tudi glasovnice, oddane na lokalnih volitvah, bodo hranili štiri leta, le da na sedežih občinskih volilnih komisij. Za tem jih bodo predali zunanjim izvajalcem na komisijsko uničenje oziroma razrez, kot določajo pravila.
Po njegovih ocenah imajo v arhivu za območje Ljubljane okrog 1.500 tekočih metrov oziroma vsaj štiri ali pet ton materiala z volitev v preteklih letih, ki ga bodo s prihodom novega materiala kmalu predali v razrez. Z vsemi letošnjimi volitvami pa smo po njegovi oceni samo na tem območju pridelali skoraj 400 tekočih metrov materiala.
Medtem ko večino glasovnic hranimo dve oziroma štiri leta, pa majhno vzorčno število hranimo trajno – predvsem za namene zgodovinskega arhiva. Na DVK so pojasnili, da število vzorcev glasovnic, ki jih hranimo trajno, določi pristojni arhiv; denimo 10 neveljavnih glasovnic, 4 veljavne, 2 prazni glasovnici in podobno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!