Predsednik republike Borut Pahor je na Brdu pri Kranju sprejel junake 3. nadstropja, otroke in mladostnike, ki so se ali se še zdravijo na hemato-onkološkem oddelku ljubljanske pediatrične klinike. Mladi junaki so predsedniku, kot pravi novinarji, za N1 zastavili vprašanji.

Naš snemalec je pred mikrofon povabil dva mlada udeleženca sprejema, junaka 3. nadstropja Jako in Majo, ki sta predsedniku – kot prava novinarja – zastavila vprašanje.

Jaka je predsednika Pahorja vprašal, za koga je navijal, ko je bila na olimpijskih igrah na sporedu košarka. “Za naše košarkarje,” je odgovoril Pahor in dodal, “mislim, da so se zelo dobro odrezali. Zadnjo minuto tekme s Francijo si bom zapomnil za vedno. Takrat se je zgodilo vse, kar v športu kaj pomeni: upanje, razočaranje, preobrati in vse, kar sodi v šport.” Na Pahorjevo vprašanje, za koga je navijal sam, je Jaka odločno odgovoril: “Ja, za Slovenijo!”

Maja pa je predsednika vprašala, ali kdaj razmišlja o najmlajših onkoloških bolnikih in njihovem zdravljenju. Kot je povedal Pahor, je o mladih bolnikih še posebej razmišljal med epidemijo covida-19, opozoril je na njihovo osamljenost. “Nekaj neskončno strašnega je, če otroci in starši ne morejo biti skupaj,” je Pahor odgovoril Maji, in prav tako poudaril, da je nepravično, če otroci zaradi hude bolezni odidejo pred starši.

Podprte mostove želijo postaviti nazaj

Otroci in mladostniki, ki prebolevajo raka ali pa so ga že premagali, so se lani združili v projektu Gold Ribbon Slovenija oziroma zlata pentlja, ki je simbol boja proti otroškemu raku. Zavedajo se, da je povezovanje s tistimi z enakimi ali podobnimi izkušnjami zelo pomembno, zato želijo stkati stike in prijateljstva tudi s tujimi sovrstniki, obolelimi z rakom.

Kot so izpostavili, imajo po tem, ko se po zdravljenju vrnejo v normalno okolje, velikokrat težave z družbo, ki ji je čas tekel dalje, njim pa se je morda za leto dni ali celo več ustavil. Po pripovedovanju 19-letne Korine Korper jih sovrstniki, sošolci in prijatelji pozabijo.

“Zase in za vse male junake, ki pridejo za nami, moramo spremeniti, pokazati svojim sovrstnikom, kako je, ko imaš raka, da si ves čas utrujen, da ne moreš v kino ali na bazen, ampak da nisi mrtev in da rak ni nalezljiva bolezen,” je poudarila. Zato želijo povabiti svoje sovrstnike, naj jih povprašajo, kaj jih zanima o njihovi bolezni, naj se z njimi družijo in smejijo ter postanejo prijatelji. “Naj nas vprašajo in mi jim bomo odgovorili ter podrte mostove postavili nazaj,” je povedala Korper.

Prihodnji mesec, ki je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku, bodo junaki 3. nadstropja pod geslom Ljubezen je septembra zlate barve z različnimi aktivnostmi po vsej Sloveniji osveščali o tej bolezni, za katero v Sloveniji vsako leto zboli od 70 do 80 otrok.

Pahor: Računate lahko na solidarnost družbe

Kot je izpostavil Pahor, njihove težave, sanje in borbe ostajajo zunaj vpogleda širše javnosti. “Danes pa skušamo sporočiti javnosti, da ste, da imate svoje probleme in sanje, da računate na solidarnost družbe, na njeno pomoč. Zlasti pa se mi zdi, da na neki nevidni način svojim mladim prijateljem, ne glede na to, ali so bolni ali ne, predstavljate velik navdih. Oni se, tako kot je značilno za vse nas razvajene ljudi, pritožujejo nad stvarmi, ki so nepomembne v življenju, vi pa z velikim pogumom premagujete probleme, ki so zares velikanski,” jih je nagovoril Pahor.

Odgovoril je tudi na vprašanje enega od junakov 3. nadstropja, ali se boji injekcijskih igel. “Igel se ne bojim in upam, da strah pred iglo ni razlog, da se kdo ne bi cepil proti covidu-19. Upam, da se bo cepilo kar največ ljudi, da bodo premagali vse strahove, dileme in predsodke, ki jih imajo, in da nas bodo tako obvarovali. Ko bomo dosegli določeno precepljenost, obstaja verjetnost, da bomo znova lahko kolikor toliko normalno reševali probleme, ki jih imamo,” je v pogovoru z junaki dejal Pahor.