Menu ItemPredstavniki koalicijskih strank in društva Srebrna nit so predstavili nov zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga bodo v parlamentarni postopek predvidoma vložili še ta mesec.
Predstavniki koalicijskih strank in društva Srebrna nit so predstavili nov zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Po besedah Tereze Novak iz Gibanja Svoboda bo zakon v parlamentarni postopek vložen še januarja, takoj po vložitvi drugega zakona s področja zdravstva, zakona o zdravstveni dejavnosti. “Menim, da je zakon tako popravljen, da bi tudi nasprotnikom predstavljal rešitev, o kateri morda ni več treba strašiti ljudi,” je dodala Novak.
Po besedah Jonasa Žnidaršiča iz SD bo zakon najranljivejšim posameznikom omogočil dostojno smrt. “To je legitimna pravica vsakega posameznika, zdaj bo tudi legalna,” je poudaril in dodal, da so odprti še za izboljšave zakona med postopkom.
Da je v zakonu veliko varovalk in da bodo po potrebi dodali še nove, pa je dejala Nataša Sukič iz Levice. “Nikogar ne bo treba skrbeti. Nihče ne bo prisiljen v to, ne pacient ne zdravnik,” je poudarila.
Njihove izjave si oglejte v videu na vrhu članka.
Kakšne spremembe prinaša zakon?
Glavna sprememba v primerjavi s prvim zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je vložila Srebrna nit in ki so ga poslanci lani zavrnili, je, da novi zakon ne bo dovoljeval evtanazije, je dejal Andrej Pleterski iz društva Srebrna nit. Zdravnikov vnos učinkovine je bil v prejšnjem zakonu dovoljen v tistih primerih, ko bolnik z neznosnimi bolečinami tega ne bi mogel opraviti sam. Po novem zakonu to ne bo mogoče, saj si bo moral bolnik učinkovino za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja sam vnesti v telo.
“Medtem je medicinska tehnologija napredovala, da obstajajo naprave, ki lahko vnašajo učinkovine v pacientovo telo na njegov ukaz, zato ni več potrebe za nekaj takega s človeško roko,” je pojasnil Pleterski. “To je hkrati še dodatna varovalka, ki preprečuje kakršnokoli možnost, da bi kdorkoli komurkoli na zlohoten način odvzel življenje, ga pretental, to ni mogoče,” je zagotovil. “Kdorkoli bo še povezoval evtanazijo z zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, bo lagal,” je dodal Pleterski. Njegovo daljšo izjavo si oglejte v spodnjem videu.
Pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo lahko zahteval oziroma uveljavljal bolnik, ki doživlja “neznosno trpljenje, za katero ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja, in ki bo podal informirano odločitev za to pomoč”. Neznosno trpljenje je v zakonu opredeljeno kot stanje brez možnosti za izboljšanje, ko pacient “prenaša hude in intenzivne fizične bolečine ali izjemno težko psihološko stisko”, ki so posledice hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare. Pravice pa ni mogoče uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.
Postopek bi pacient začel pri zdravniku
Pacient bi postopek do uveljavitve pravice začel z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bi pacient tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bi podal vlogo, ki bi ga zdravnik, skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju pogojev pacienta do te pravice, posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Ta bi odločala, ali bodo pacientovi vlogi ugodili. Komisija določi tudi neodvisnega zdravnika, ki obravnava stanje pacienta, nato pa še psihiatra, ki oceni sposobnost odločanja pacienta o sebi.
Pacient bi izbral enega od možnih načinov vnosa učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bi izvedel samostojno, izhaja iz predloga zakona.
Zdravnik delavec ali zdravstveni sodelavec lahko sodelovanje pri tej pomoči odkloni, če to nasprotuje njegovim temeljnim osebnim prepričanjem ali vesti. Enako velja za lekarniške strokovne delavce, če izdajanje teh sestavin nasprotuje njegovim temeljnim osebnim prepričanjem in vesti, izhaja iz predloga zakona.
Na lanskem posvetovalnem referendumu o tej temi je na vprašanje Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? ‘za’ glasovalo 378.917 volilcev oziroma 54,89 odstotka, ‘proti’ pa 311.429 volilcev oziroma 45,11 odstotka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje