Menu Item
Čeprav model soglasja "ja pomeni ja" v Sloveniji poznamo že tri leta, se dojemanje privolitve v spolni odnos še vedno močno razlikuje od tega, kar narekuje zakon, kažejo izsledki ankete, ki jo je opravil Amnesty International Slovenije. Ena od ugotovitev, ki to potrjuje, je, da 19 odstotkov žensk in 53 odstotkov moških meni, da soglasje za to, "da se nekdo podrgne ob tebe z intimnimi deli telesa", ni potrebno. Kaj vse je še pokazala anketa?
Pred tremi leti smo v Sloveniji redefinirali kaznivo dejanje posilstva in spolnega nasilja v model “ja pomeni ja”. Po besedah direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel je bil s tem narejen zelo pomemben korak, saj smo “pravne standarde uskladili z modernimi pravnimi standardi v svetu”. A zgolj to ni dovolj, da bi spolno nasilje preprečili in gradili spoštljive odnose, poudarja.
“Da bomo spolno nasilje tudi preprečevali in gradili varne, spoštljive in boljše odnose, moramo o soglasju govoriti in ta pogovor o soglasju normalizirati tako v družbi kot v intimnem življenju. Čas je, da škodljive spolne stereotipe in preživeta prepričanja v zvezi s spolnostjo in spolnim nasiljem končno odpravimo. Upamo, da bo to potrebo prepoznala tudi država, da se bodo resorji aktivnostim nevladnih organizacij pridružili. Nujno se nam zdi, da se te vsebine vključijo tudi v učne načrte,” pravi.
Da bi to področje lahko sploh naslavljali, so opravili anketo in z njo sprva ugotovili, kakšne so sploh vrednote in stališča Slovencev do te tematike.
Raziskava je pokazala, da je velika večina mladih, starih med 16 in 24 leti, že slišala za soglasje v spolnosti. 95 odstotkov anketiranih se strinja, da je za spolni odnos treba pridobiti soglasje. Tako je odgovorilo 97,3 odstotka žensk in 92,8 odstotka moških. Relativno veliko anketirancev se je strinjalo, da je soglasje potrebno tudi za oralni spolni odnos (91 odstotkov žensk, 80 odstotkov moških), otipavanje (89 odstotkov žensk, 75 odstotkov moških) in snemanje ali fotografiranje v zvezi s spolnostjo (90 odstotkov žensk, 74 odstotkov moških).
Precej drugačne rezultate pa so raziskovalci dobili, ko so spraševali o drugih ravnanjih spolne narave. Denimo o poljubljanju, gledanju pornografskih vsebin, izzivalnem oblačenju in plesu, pojasnjuje Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenije.
19 odstotkov mladih žensk in 53 odstotkov mladih moških namreč meni, da ni potrebno soglasje za to, “da se nekdo podrgne ob tebe z intimnimi deli telesa”. Da soglasje ni potrebno za francoski poljub, je odgovorilo 38 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških. Isti odstotek moških tudi meni, da ni potrebnega soglasja za poljubljanje, medtem ko je takih žensk 43 odstotkov. Skoraj polovica (49 odstotkov) žensk je odgovorilo, da ni potrebno soglasje za gledanje pornografskih vsebin, kar je menilo tudi 66 odstotkov moških. 73 odstotkov moških in 55 odstotkov žensk tudi meni, da soglasja ni treba pridobiti za objemanje.
Več v videu spodaj.
19 odstotkov moških meni, da ženska s prisotnostjo na zabavi vnaprej privoli v spolni odnos
Raziskava je pokazala tudi, da si številni narobe interpretirajo, kaj soglasje sploh je. 19 odstotkov žensk in 31 odstotkov moških denimo meni, da oseba soglasje za spolni odnos vnaprej daje s tem, če izzivalno pleše.
Pri izzivalnem oblačenju tako meni 16 odstotkov žensk in 29 odstotkov moških.
12 odstotkov žensk in 29 odstotkov moških je prepričanih, da soglasje pomeni, če nekdo uporablja aplikacijo za zmenke (npr. Tinder), oseba, ki gre na zmenek, pa vnaprej daje soglasje za spolnost po mnenju 11 odstotkov žensk in 28 odstotkov moških. Če je oseba videti vzburjena, je to vnaprejšnje soglasje po mnenju 19 odstotkov žensk in 28 odstotkov moških. Zgolj z navzočnostjo na zabavi oseba daje soglasje po mnenju 8 odstotkov žensk in 19 odstotkov moških.
Privolitev v modelu “ja pomeni ja” sicer pomeni svobodno aktivno sodelovanje in/ali izrecno prostovoljno, svobodno podano soglasje. Lahko je dano z besedami ali dejanji, dokler te besede in dejanja jasno kažejo dovoljenje in željo sodelovanja v spolni aktivnosti. Obstoj privolitve ne sme šteti kot avtomatičen zgolj zato, ker oseba ne izraža nasprotovanja. Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče ne, s tem privolitve še ne daje.
“Ja pomeni ja” v učnih načrtih
Z anketo se po besedah direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel začenja ozaveščevalna kampanja.
Že v soboto bo Amnesty International Slovenije ob Poti ob žici ozaveščal o modelu “ja pomeni ja”. Letos so na srednjih šolah izvedli precej delavnic, ki bodo kmalu kot izobraževalno gradivo na voljo učiteljem.
Da bi zakonska sprememba zaživela tudi v praksi, je namreč nujno treba več pozornosti nameniti področju celostne spolne vzgoje in temu, da bi ta postala del šolskega okolja, meni tudi Tim Prezelj, soizvajalec predmeta spolna vzgoja s spolno kulturo na ljubljanski pedagoški fakulteti.
“Zato upam in si želim, da bodo rezultate projekta odločevalci prepoznali kot priložnost in predvsem nujo za formalno ureditev področja na vseh nivojih,” poudarja. Trenutno namreč opaža, da ta tematika v učnih načrtih obstaja, učitelji, ki bi morali o modelu “ja pomeni ja” poučevati, pa niso strokovno usposobljeni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje