Kako bi lahko superračunalnik ogreval Maribor?

Eden pomembnih stranskih vidikov novega podatkovnega centra Arnes, ki bo zrasel v Mariboru, in kjer bo deloval tudi novi superračunalnik, je poraba odvečne toplote, ki jo bo ta proizvedel. Ob položitvi temeljnega kamna je bilo namreč podpisano tudi pismo o nameri o uporabi odvečne toplote, v njem pa podpisniki ugotavljajo, da je smiselno, da se ta toplota uporabi za namen ogrevanja sistema vročevodnega omrežja v Mariboru.
Novi podatkovni center bo zrasel ob hidroelektrarni Mariborski otok, podjetje Dravske elektrarne Maribor pa je omogočilo, da bo center s superračunalnikom priključen neposredno na hidroelektrarno, na tak način pa bo dobil zanesljiv in okolju prijazen vir električne energije. Tako bo lahko Arnes izkoriščal energetski potencial Drave, na podatkovnem centru pa načrtujejo tudi postavitev sončne elektrarne, presežek toplotne energije zaradi delovanja podatkovnega centra pa bodo namenili ogrevanju mesta.

Da ima projekt veliko trajnostno komponento, je prepričan tudi premier Robert Golob, ki meni, da na eni strani združuje napajanje s čisto energijo reke Drave, na drugi strani pa uporabo odvečne toplote za ogrevanje Maribora.

Pomembno vprašanje pa je, kako bo takšen način sploh potekal in koliko odvečne toplote bo proizvedel novi superračunalnik.
Direktor DEM Damjan Seme je izpostavil, da namreč obstaja velik potencial za izrabo toplote, ki bo nastajala pri delovanju podatkovnega centra oziroma superračunalnika. “Ponekod ga moraš hladiti, ponekod pa imaš višek toplote. Te bo približno toliko, kot Maribor porabi na leto v letnem času za ogrevanje sanitarne vode. S stanovskimi kolegi smo izračunali, da je približna številka med 30 in 35 gigavatnih ur toplotne energije,” je dejal

Mariborski župan Saša Arsenovič je pojasnil, da je to dobra priložnost za mesto, a da je treba najti še vire in način financiranja za tak projekt. "Temperatura, ki bo tukaj nastala, bo prenizka, da bi jo neposredno uporabljali v sistemu daljinskega ogrevanja. Ta je tudi od te lokacije oddaljen okoli kilometer in pol, zato moramo zgraditi infrastrukturo do tja, potem pa najverjetneje s toplotno črpalko povišati temperaturo, da bomo lahko to toploto uporabili za ogrevanje sanitarne vode. Bo pa ta potem cenejša, kot je zdaj," je izpostavil Arsenovič

Superračunalnik bo namreč pri delovanju proizvajal okoli 37 stopinj Celzija toplote, obstaja pa tudi možnost, da bi se ta toplota uporabljala tudi na primer za ogrevanje kakšnega bazena.

"Projektne naloge so postavljene, idejni načrti so na mizi. Ampak najprej mora začeti delovati novi superračunalnik, ki bo proizvajal to energijo," je dodal direktor DEM Damjan Seme.