Bešič Loredan: alkohol v petih letih vzel 29 tisoč let potencialnega življenja

Ob bližajočem se martinovanju, ko mnogi še vedno ob preveliki količini zaužite žlahtne kapljice sedejo tudi za volan, so pristojni na novinarski konferenci predstavili vseslovensko akcijo Slovenija piha 0.0. Z njo želijo vplivati na zmanjšanje škodljive in tvegane rabe alkohola pri udeležencih v prometu ter opozoriti na druge škodljive učinke alkohola za posameznika in družbo.

Pred bližajočim se martinovanjem so pristojni predstavili akcijo Slovenija piha 0.0. Na novinarski konferenci so sodelovali minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun in vodja sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko.

Martinovanje v Sloveniji praznujemo 11. novembra, prireditve posvečene temu prazniku pa se odvijajo vikend pred in vikend po omenjenem datumu. Ker martinovanja običajno spremlja tudi uživanje alkohola, želijo pristojni poskrbeti, da bi bila zabava vseeno varna, zato pozivajo, da se ob uživanju alkohola nikakor ne odpravimo za volan.

Policisti bodo v sklopu akcije Slovenija piha 0.0 voznike, ki v izdihanem zraku ne bodo imeli alkohola, nagrajevali s kuponom, s katerim bodo sodelovali v žrebanju za novembrski koncert Policijskega orkestra z gosti.

Zaradi zastrupitve z alkoholom v Sloveniji umrlo 25 otrok in mladih do 25 leta

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je v uvodu dejala, da pitje alkohola prinaša grožnjo za nas osebno in širšo družbo. Poudarila je znano dejstvo, da alkohol ostaja eden glavnih dejavnikov tveganja za povzročanje prometnih nesreč. “Zaradi vpliva alkohola se pri koncentraciji 0.5 promila verjetnost povzročitve prometnih nesreč poveča za dvakrat, pri 1.1 promila pa za osemkrat,” je dejala in izpostavila, da alkoholizirani udeleženci letno povzročijo okoli 1500 prometnih nesreč. Letos se je zaradi posledic alkoholiziranosti voznikov zgodilo tudi že 16 prometnih nesreč s smrtnim izidom ter 110, ki so imele za posledico hude telesne poškodbe.

Ministrica je izpostavila še podatek, da so policisti od 1. 1. 2022 do 31. 10. 2022 opravili več kot 330 tisoč alkotestov. V 10.900 primerih so bili testi pozitivni, 398 voznikov je bilo pridržanih, odvzetih pa je bilo tudi 7000 vozniških dovoljenj. Ob koncu je ministrica še apelirala, da se vedemo odgovorno in vozimo samo, če smo trezni. “Če dvomimo, naj vozi tisti, ki ni užival alkoholnih pijač ali si uredimo drug prevoz.” Ministrica je postregla še s podatkom, da smo po porabi alkohola nad evropskim povprečjem, alarmanten pa je tudi podatek, da je od leta 2013 do leta 2018 zaradi zastrupitve z alkoholom v Sloveniji umrlo 25 otrok in mladih do 25 leta. “Poskrbimo za svojo varnost in varnost drugega,” je zaključila.

Slovenci v letu 2020 v povprečju zaužili 10,62 litra

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je najprej postregel s podatkom, da neposredni zdravstveni stroški, ki so povezani s pitjem alkohola, znašajo skoraj 150 milijonov evrov letno. “Če k temu prištejemo še stroške zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejan, številka naraste na 228 milijonov evrov letno, pri čemer niso upoštevani posredni ekonomski stroški, stroški zaradi absentizma na delovnem mestu, stroški zaradi zmanjšane produktivnosti ter stroški socialnih intervencij.” Dodal je, da povečanje porabe alkohola na letni ravni za samo en liter, pomeni 13-odstotno povečanje odsotnosti z dela.

Nadaljeval je, da smo Slovenci v letu 2020 v povprečju zaužili 10,62 litra čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let, s čimer se uvrščamo na sedmo mesto v Evropi. Ob upoštevanju, da 20-odstotkov ljudi alkohola ne pije, je podatek še toliko bolj zaskrbljujoč, je pripomnil minister. Izpostavil je tudi problem alkohola med mladimi, čeprav raba med dijaki zadnja leta kaže pozitiven trend.

Bešič Loredan je povedal še, da smo v Sloveniji med letoma 2013 in 2018 zabeležili 5100 primerov smrti, ki so bile izključno posledica alkohola. “To je za 29 tisoč let potencialnega življenja zaradi prezgodnjih smrti,” je slikovito ponazoril minister. Ministrstvo zato, kot je dejal, čaka velik izziv pri zmanjševanju porabe alkohola. Kot je dejal, na vladi še niso odločeni, ali bodo za dosego tega cilja ubrali pristop informiranja, ali zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola, ali kombinacijo obojega. O pristopu se bo vlada odločala po tem, ko bodo znani podatki o porabi alkohola v letih 2022 in 2023. “Če zmanjšamo stroške, ki nastanejo zaradi posledic prekomernega uživanja alkohola samo za polovico, bomo lahko v zdravstvu naredili marsikaj pozitivnega,” je zaključil minister.

Mladostniki v povprečju poskusijo alkohol že pri 11 letih

Spregovorila je tudi vodja sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. Kot je povedala v uvodu, Svetovna zdravstvena organizacija pitje alkohol uvršča med največje dejavnike tveganje za bolezni in prezgodnjo umrljivost. S prekomernim uživanjem alkohola se povezuje tudi več kot 200 bolezenskih stanj, alkohol pa je tudi šesti najpogostejši razlog za izgubljena leta. Podatkom o umrlih mladostnikih je Marinko dodala še podatek o pivskih navadah mladostnikov. “Slovenski mladostniki v povprečju poskusijo alkohol že pri 11 letih. Podatki kažejo, da je alkohol vsaj enkrat že pilo 15-odstotkov 11-letnikov, 40-odstotkov 13-letnikov in 71-odstotkov 15-letnikov,” je še navrgla Marinko. To vodi do slabšega mentalnega razvoja mladostnikov in večje dovzetnosti za zasvojenost z alkoholom. Dodala je, da zaradi alkohola v Sloveniji vsak dan umreta vsaj dve osebi, na zdravljenje v bolnišnice pride 10 oseb, vse to pa bi lahko preprečili. Slednje lahko po njenem prepričanju najlažje dosežemo tudi z boljšim medresorskim sodelovanjem in povečanjem zavedanja, da je alkohol širši družbeni in zdravstveni problem.

Izpostavila je še odlične rezultate akcije Slovenija piha 0.0, ki je v zadnjih sedmih letih povzročila, da se navade voznikov počasi spreminjajo, kar se odraža predvsem pri mladih. “Prav mladi so nam lahko za vzor, saj so v zadnjih petih letih povzročili za 60-odstotkov manj prometnih nesreč zaradi alkohola,” je dejala Marinko ter izpostavila še pomembnost projekta SOPA.

Veseliti se je možno tudi brez alkohola

Ob koncu je spregovoril še vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun. Med drugim je dejal, da “že sam podatek, da je okoli 10-odstotkov vseh prometnih nesreč povezanih z alkoholom, ki so letos terjale že 16 življenj, zahteva neke aktivnosti.” V nadaljevanju se je osredotočil še na podatke o kršenju javnega reda in miru. Povedal je, da so policisti v leti 2021 obravnavali 14.667 tovrstnih kršitev. Izmed vseh kršiteljev jih je bilo kar 2.800 pod vplivom alkohola. Policisti so obravnavali tudi 4.989 kršitev nasilnega in drznega vedenja, od tega je bil 1.301 kršitelj pod vplivom alkohola. Prav tako so policisti obravnavali 1.957 prekrškov povezanih z nasiljem v družini, pri čemer je bilo kar 656 kršiteljev alkoholiziranih.

Ob koncu je povedal, da bodo policisti v času akcije izvajali poostren nadzor nad psiho-fizičnim stanjem udeležencev v prometu, kar vključuje preverjanje prisotnosti alkohola in drog. Prav tako bodo preverjali določila zakona o omejevanju alkohola v gostinskih lokalih, torej tudi kje so se alkoholizirani vozniki, ki so udeleženi v prometnih nesrečah, napili. Končal je z željo, da alkohol nobenemu izmed nas ne bi spremenil življenja v negativnem smislu. “Veseliti se je možno tudi brez alkohola.”

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.