Kako bo ustavna odločba v primeru Zorec vplivala na delo sodišč

Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Ustavno sodišče je z razveljavitvijo sodbe mariborskega okrožnega sodišča, s katero je bil nekdanji prvi mož Elektra Maribor Andrej Zorec obsojen zaradi nedovoljenega sprejemanja daril, poskrbelo za odločitev, ki bo precej vplivala na delo sodišč. Sodniki, ki sprejmejo priznanje obtoženega, sostorilcem namreč ne bodo več mogli soditi, piše Večer.

Mariborsko sodišče je nekdanjega prvega moža Elektre Maribor Andreja Zorca obsodilo zaradi koruptivnega dogovarjanja pri oddaji posla gradnje kablovoda, v zadevi, kjer je bil med soobtoženimi tudi nekdanji lokalni politik stranke Zares Gregor Jager in je junija 2011 odmevala zaradi obsežnih hišnih preiskav.

A po odločitvi ustavnih sodnikov bo moral Zorec znova pred sodnike, saj je preko svojega odvetnika Francija Matoza dosegel razveljavitev sodbe mariborskega okrožnega sodišča, s katero je bil junija 2019 obsojen zaradi nedovoljenega dajanja daril na leto in dva meseca zapora ter stransko denarno kazen v višini 9000 evrov.

Kot danes poroča Večer, je Zorec v ustavni pritožbi med drugim zatrjeval, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja, saj je pri sojenju sodelovala sodnica, ki je predhodno odločala o krivdi soobtoženih. Zato naj bi, tako Zorec, imela vnaprej ustvarjeno mnenje o pritožnikovi krivdi, saj je predhodno že izdala tri obsodilne sodbe zoper štiri soobtožene, ki so s tožilstvom sklenili sporazume o priznanju krivde. Te sodbe, je menil Zorec, naj bi vsebovale stališče, ki je prejudiciralo njegovo krivdo.

Ponekod sodnikov premalo, da bi zadostili ustavni odločbi

Ustavno sodišče je po pisanju časnika v preteklosti že odločilo, da dejstvo, da je sodnik sprejel priznanje enega od obtoženih, še ne pomeni avtomatsko razloga za njegovo izločitev. V novembra lani izdani odločbi, ki se nanaša na Zorčevo ustavno pritožbo, pa so bili tudi zaradi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice drugačnega mnenja in so zapisali, da lahko v primerih, ko je sodnik sprejel priznanje katerega od več obtoženih, pravici do nepristranskega sojenja zadosti le, če se nato izloči, o zadevi pa odloča drugi sodnik, ki s predhodno odločitvijo ni bil obremenjen.

Takšna odločitev je že povzročila preklic kar nekaj zadev na sodiščih, v četrtek pa so zaradi tega predsedniki okrožnih sodišč imeli sestanek na vrhovnem sodišču. Pobudo zanj je dala predsednica ptujskega sodišča Albina Hrnec Pečnik.

Na nekaterih manjših sodiščih, kot je tudi ptujsko, je namreč kazenskih sodnikov premalo. Med zadnjimi odmevnimi primeri, iz katerih se je moral sodnik izločiti, je bilo pri njih nedavno priznanje umora ženske iz Markovcev, kjer je storilka dejanje priznala, soobtoženi pa ne.

Kot je Hrnec Pečnik danes opozorila za STA, so razpravljali o tem, kako organizirati delo, da bodo lahko zadostili odločbi ustavnih sodnikov. “Mi imamo samo štiri kazenske sodnike in zanimalo me je, kako bomo odslej delali, če bo prihajalo do takih izločitev,” je dejala predsednica sodišča in ob tem povedala, da so se načelno pogovarjali o tem, da bodo zadeve urejali znotraj sodnega okrožja.

Danes se je pogovarjala tudi s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru Brankom Reismanom in sta se dogovorila za sestanek s predsedniki sodišč znotraj okrožja, na katerem se bodo dogovorili, kako naprej. Treba bo namreč prilagoditi tudi letni razpored, saj morajo na sojenjih zagotoviti zakonite sodnike, je še dodala predsednica ptujskega sodišča in dodala, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi na drugih manjših sodiščih po vsej državi.